TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep registrskega sodišča.

V ZGD-1 je izrecno določeno, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino in ne soglasno. Tudi stališče pravne teorije je, da je navedena določba o navadni večini kogentna in je s Statutom družbe ni dopustno določiti drugače. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na statutarne določbe o soglasnem odločanju uprave. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni sprejemljivo pritožbeno vztrajanje, da bi sam sklic skupščine moral podpisati poleg predsednika uprave tudi preostali član dvočlanske uprave, ker predsednik uprave po Statutu družbe ni pooblaščen za samostojen sklic skupščine. Če za odločitev o sklicu skupščine že po zakonu zadostuje navadna večina glasov celotne uprave, ni logična zahteva, da mora sam sklic skupščine kot izvedbeni akt take odločitve podpisati celotna uprava, torej tudi tisti člani uprave v manjšini, ki s sklicem skupščine ne soglašajo.

Ni sporno, da pri subjektu vpisa delavski svet, ki je po zakonu pooblaščen za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet, sploh ni konstituiran, to pa pomeni, da niso bili vzpostavljeni pogoji za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet in da glede na tako stanje v subjektu vpisa tudi ni mogoče sklepati o kakršnemkoli interesu delavcev za njihovo sodelovanje pri upravljanju družbe. Po prvem odstavku 8. člena ZSDU imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom. Če te pravice ne izkoristijo, jih k temu ni mogoče prisiliti. Nesprejemljivo je zato v pritožbi ponovno izpostavljeno stališče pritožnice, da je bila delavcem onemogočena pravica do imenovanja svojih predstavnikov v nadzorni svet I. d. d., kjer so jim delničarji z zapolnitvijo vseh mest v nadzornem svetu že vnaprej onemogočili imenovanje delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Upoštevaje normativno ureditev imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet se izkaže, da je postopek imenovanja predstavnikov delavcev neodvisen od postopka imenovanja oziroma izvolitve članov nadzornega sveta kot predstavnikov delničarjev na skupščini. Šele v primeru, da bi v družbi že bili imenovani predstavniki delavcev, pa bi to dejstvo skupščina delničarjev z izvolitvijo petčlanskega nadzornega sveta ignorirala, bi bilo mogoče pritrditi pritožnici, da so delničarji predstavnikom delavcev onemogočili udeležbo v petčlanskem nadzornem svetu. Do navedenega hipotetičnega primer pa nesporno ni prišlo, ker predstavnikov delavcev delavski svet družbe I. d. d. ni imenoval.

V obravnavani situaciji, ko so bili delavci subjekta vpisa pri upravljanju družbe v smislu določb ZSDU nesporno pasivni (saj ni bil konstituiran niti delavski svet kot pogoj za imenovanje njihovih predstavnikov v nadzorni svet, pritožnica pa ni navajala nobenih aktivnosti delavcev v tej smeri), bi vsakršno vztrajanje pri nezakonitosti sestave nadzornega sveta, ker v njem ni predstavnikov delavcev, predstavljalo dejansko blokado nadzornega sveta.