sklep o popravi pomote – poprava parcelne številke
Sodišče je v sklepu o postavitvi izvedenca navedlo napačno parcelno številko zemljišča, ki je bilo predmet izvedenskega dela. Zato je s sklepom o popravi pomote to napako lahko odpravilo.
motenje posesti – izrek sklepa – vsebina izreka sklepa v sporu zaradi motenja posesti – opis motenja posesti
Dejstva, ki jih ugotavlja sodišče glede motenja posesti pod točko 1. izreka sklepa (ugotovitev kdaj in kako je prišlo do motenja posesti, s katerim motilnim ravnanjem), ne spadajo v izrek sklepa, pač pa v razloge (še posebej, ker gre za nedopustno ugotavljanje dejstev, ne pa pravice ali pravnega razmerja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061617
ZVPSBNO člen 15, 15/1. ZS člen 72.
spor majhne vrednosti – pravočasna vložitev nadzorstvene pritožbe kot predpostavka za zadoščenje po ZVPSBNO – urgenca – pravnomočnost sklepa
Ker do odločitve pritožbenega sodišča dne 09. 06. 2009 pravnomočnost sklepa ni nastopila, je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni vložil nobenega pospešitvenega sredstva po določilih ZVPSBNO, materialnopravno zmoten. Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnik 19. 02. 2005 v kazenskem postopku vložil urgenco, je materialnopravno zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni vložil pospešitvenega sredstva v skladu s prej veljavnimi predpisi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0064098
SZ-1 člen 4. ZPN člen 4, 6, 8. ZTLR člen 12, 12/1, 29. ZLNDL člen 2, 2/1.
priposestvovanje lastninske pravice – atrij kot sestavni del stanovanja – predmet kupoprodajne pogodbe – družbena lastnina – pravica uporabe – izvenknjižni prenos pravice uporabe
Ne drži, da se je šele z uveljavitvijo SZ-1 atrij lahko štel za sestavni del stanovanja. SZ-1 je to le uzakonil, za sestavni del pa se je štel že prej, če je bil predmet nakupa skupaj s stanovanjem.
Priposestvovanje na nepremičnini, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini, je lahko pričelo teči že s sprejetjem Ustave RS (in ne šele z uveljavitvijo ZLNDL).
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja, mora biti oblikovan tako, da se glasi: darilna pogodba (izjava, poravnava), je v razmerju do tožnika neučinkovita. Toženec je za izterjavo tožnikove izterljive terjatve dolžan dovoliti izvršbo na premoženje, ki ga je pridobil s to pogodbo (dajatveni del).
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prvem zapuščinskem postopku, ne pomeni odpovedi te pravice za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
ZVEtL člen 15, 26. ZZK-1 člen 79, 148, 152. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine in postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi – izrek zemljiškoknjižnega sklepa – izostanek navedbe listine – razlaga pojma „odredba“ po 15. členu ZVEtL
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo nepravdno sodišče zaznambo (po ZVEtL-u) odrediti s sklepom, kajti odredba v teh postopkih pomeni le nadomestek strankinega predloga, listino, ki je podlaga za zaznambo, pa v obeh primerih predstavlja predlog za vzpostavitev etažne lastnine oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.
Glede na to, da je obrazložitev zemljiškoknjižnega sklepa, upoštevajoč pri tem tretji odstavek 152. člena ZZK-1, potrebna zgolj v primeru, če sodišče zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ne pa tudi v primeru, ko se vpis dovoli, je izostanek navedbe listine, ki je bila podlaga za vpis, v izreku sklepa, takšna kršitev, ki dejansko onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa tako stranki sami kot tudi pritožbenemu sodišču in zato pomeni kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
V postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je predmet spora pravni učinek pravnega posla ali drugega pravnega dejanja med dolžnikom in toženo stranko v razmerju do tožeče stranke ter dovolitev poplačila terjatve iz premoženja, ki naj bi se z izpodbijanim pravnim dejanjem preneslo na toženo stranko, ne pa usoda denarne terjatve tožeče stranke do dolžnika.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožena stranka krivdno odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri popravljanju oziroma odpravljanju okvare na zavornem sistemu vozila, ker tožniku ni zagotovila brezhibnega vozila, torej vozila, pri katerem ne bi prišlo do obrabe zavornih ploščic.
Če je bil postopek začet pred 1. januarjem 2010 in je bila podana pristojnost okrožnega sodišča, je to sodišče tudi naprej ostalo pristojno, ne glede na kasnejšo spremembo.
Prodajalčeva izpolnitev ima namreč značilnost izpolnitve s pravno napako, če ne zagotovi, da so v trenutku, ko kupec vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe te pravice v korist kupca.
Stranke so odgovorne, da v zadevi priskrbijo ustrezno trditveno podlago. Zato je sodišče v primeru, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, načeloma dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OKOLJSKO PRAVO
VSM0021225
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 352. ZPP člen 9, 11, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 196, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje – hrup – temelj odškodninskega zahtevka – zastaranje odškodninskega zahtevka – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – duševne bolečine – pravična denarna odškodnina – pravica do zdravega življenjskega okolja
V primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – procesna skrbnost
Procesna skrbnost je pravni standard. Odgovor na to, ali je stranka ravnala skladno s tako uveljavljenim standardom, je v posameznem primeru odvisen od konkretnih okoliščin zbiranja procesnega gradiva, te pa se razlikujejo glede na to, ali gre za tožečo ali toženo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069968
SPZ člen 92. ZPP člen 286a.
družbena lastnina - prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – prekluzija
Pri originarnem načinu pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, temveč zgolj deklaratoren. Poleg tega pa v obravnavani dejanski in pravni situaciji ni odločilno, kdo je bil zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe, temveč kdo je bil njen dejanski imetnik, pri čemer je potrebno upoštevati, da v času družbene lastnine vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena.
Pritožbene navedbe o tem, da so zaslišane priče v prvotnem postopku izpovedovale predvsem o uživalnem stanju in ne o dobri veri tožnikov, niso relevantne, saj bi dobro vero moral izpodbiti toženec, ki pa mu ta poskus v dosedanjem postopku ni uspel in k drugačnim ugotovitvam kot že omenjeno ne bi prispevala niti izpoved J. H. (nov dokaz). Njena izpoved namreč v luči celotnega postopka ne bi pomenila, da je tožnik vedel, da podarjeno zemljišče, ki ga že vse od daritve uživa, po katastrskih načrtih ni njegovo.