litispendenca – nepravdni postopek – združitev postopkov
V nepravdnem postopku se sodišče v primeru, da udeleženci hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo večih predlogov v enoten postopek, ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga. V takšnem primeru zato uporaba določbe 3. odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061607
SZ-1 člen 29, 29/2, 29/4. SPZ člen 70.
preoblikovanje skupne lastnine v posebno lastnino – posel, ki presega redno upravljanje – upravičen predlagatelj – sodna delitev solastnine
V obravnavani zadevi je predlagatelj lastnik stanovanja in kleti v večstanovanjski hiši, na kateri je vzpostavljena etažna lastnina. Navaja, da del omenjene kleti uporabljajo vsi sostanovalci kot skupno kotlovnico, zato je predlagal, da postane ta del skupna lastnina, on pa v zameno dobi del pralnice, sicer v skupni lasti vseh etažnih lastnikov, s čimer se je strinjalo zadostno število etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih. Gre torej za preoblikovanje skupne lastnine v posebno oziroma za spremembo v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, ne pa za razdružitev solastnega dela nepremičnine, kot je v svojem predlogu označil predlagatelj. To pa je posel, ki presega redno upravljanje.
Predlagatelj ni izkazal, da bi imel več od polovice solastniškega deleža na skupnem delu, glede katerega predlaga spremembo deležev oziroma menjavo. Zato sam predloga ni upravičen vložiti.
V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5. ZGO-1 člen 82, 85.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – odškodninska odgovornost delodajalca - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu
Aluminijasta cev, četudi meri v raztegnjenem stanju 5 metrov, sama po sebi ni nevarna stvar. Nevarna v smislu drugega odstavka 131. člena OZ tako ni stvar, ki bi taka postala šele z nepravilno uporabo.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065978
ZKZ člen 20, 22, 22/1. OZ člen 15, 21.
kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča
Med pravdnima strankama je bila s sprejemom ponudbe po 21. členu ZKZ in potekom 30-dnevnega roka sklenjena pogodba o prodaji kmetijskih zemljišč. Vendar pa do odobritve na upravni enoti pogodba nima učinka, ampak začne veljati šele, ko je odobrena. Odobrena pa je lahko le pogodba tistega sprejemnika ponudbe, ki je pravočasno vložil svojo zahtevo za odobritev pravnega posla.
Toženec nima pravovarstvenega interesa zoper sklep o ustavitvi pravdnega postopka, izdan v posledici presumpcije umika tožbe zaradi neplačila sodne takse.
Tožnika od toženca ne moreta zahtevati, da opravi natančno določena dejanja, ampak zgolj to, da vznemirjanje s prekomernim hrupom preneha. Izbira potrebnih zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost.
stiki – ravnovesje med koristmi in obremenitvijo življenja
Izvajanje stikov po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev. Ker pa so stiki za otroka koristni (pomembna pa je tudi pravica staršev do stikov), je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 190, 193, 480, 480/1.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – neupravičena pridobitev
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vtrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja - rok za sodno uveljavitev zahtevka
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnica je utrpela nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)).
V tej zadevi je prišlo do spremembe tožbe, saj je tožeča stranka poleg svojega primarnega zahtevka, ki je temeljil na verodostojni listini (menici), uveljavljala še drug, podredeni odškodninski zahtevek. Za istovetnost denarnih zahtevkov je namreč pomembna tudi njihova dejanska podlaga. Čeprav je s kasnejšim podrednim zahtevkom tožeča stranka od tožencev terjala enak znesek denarja, ga je terjala na drugačni pravni in dejanski podlagi. Prvega je terjala na podlagi menice (gre za abstraktno obveznost), drugega pa na podlagi neposlovne, in sicer odškodninske zaveze, namreč povzročene ji škode zaradi kršitve pogodbe.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.
ZPP člen 30, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZOdvT člen 1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot pravdna stranka – spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Tožeča stranka je odvetnik in ne odvetniška družba. Po 1. členu ZOdvt odvetnik svojo dejavnost opravlja kot svoboden poklic. Izrecno odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Kot zasebnik torej odvetnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, niti ne gre po vsebini za spor iz drugega odstavka 481. člena in iz 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Delo obhodnika na prehodu, kot ga je v svojem zaslišanju opisal M. Z., spada pod 2. točko 1. odstavka 42. člena ZUDVPV, kar pomeni, da je te stroške dolžna nositi izključno toženka kot upravljalec ceste.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina
Ker je bil padec tožnika, zaradi katerega je utrpel (nepremoženjsko) škodo, deloma tudi posledica njegove nerodnosti in nepazljivosti, je pravilna odločitev, da je za nastalo škodo soodgovoren v višini 20 %.
odpravnina - odpoved pravici - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane
Dogovor, s katerim sta se tožnik in tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dogovorila, da tožena stranka tožniku ob prenehanju delovnega razmerja ne bo izplačala odpravnine zaradi kasnejše možnosti ponovne zaposlitve, je v nasprotju s prisilnimi zakonskimi določbami in kot tak neveljaven. Iz tega razloga je za odločitev o zahtevku za plačilo odpravnine nebistveno, ali je tožena stranka tožniku po odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi ali ne.