KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015598
KZ-1 člen 20, 186, 186/1, 187, 187/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - priznanje krivde
Dokazanost namena pri prenašanju prepovedane droge iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati.
sodna ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog
Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 54, 56, 118, 134, 200, 200/3.. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - zakonske zamudne obresti
Predhodno varstvo pravic pri delodajalcu je pogoj za sodno varstvo tudi v primeru zahtevka za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas le v primeru, če delavec varstvo zahteva med trajanjem delovnega razmerja za določen čas, ne pa tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi je v 5. alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 navedeno, da mora biti v pogodbi določen tudi čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ta določba je bila, če jo primerjamo z vsebinsko podobno določbo 29. člena prej veljavnega ZDR, dopolnjena prav z določbo o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot obvezni sestavini pogodbe o zaposlitvi (ki je 29. člen ZDR iz l. 2002 ni vseboval). Pogodba o zaposlitvi za določen čas, v kateri ta razlog ni naveden, je že zaradi te bistvene pomanjkljivosti nezakonita.
Nadomestila plače, ki jih delavec zahteva v okviru reparacijskega zahtevka (za čas nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo), enako kot mesečna plača (za javne uslužbence), dospejo v plačilo 6. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, za delavce pa velja določba drugega odstavka 134. člena ZDR‑1 (plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja).
Tožnik je tožbo vložil dne 4. 8. 2016, tožena stranka pa je obračune izročila tožniku 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 24. 4. 2018, ki jo je prejel 30. 4. 2018, šele lahko preveril pravilnost obračunov in posledično pravilnost izpolnitve tožene stranke, ker iz obračunov plač ni mogel ugotoviti, ali so mu bili presežki ur pravilno obračunani. Navedbe tožene stranke, da umik ni bil pravočasen, ne držijo, saj je od seznanitve s podatki iz pripravljalne vloge do umika z dne 10. 5. 2018 minilo le 10 dni. Zato tožena stranka ne more biti upravičena do povračila vseh pravdnih stroškov, prav tako ne do tistih stroškov, ki so nastali toženi stranki po izpolnitvi utemeljenega dela obveznosti (5. 12. 2017 in 5. 3. 2018).
nepremoženjska škoda - skrb staršev za otroke - pravice in dolžnosti staršev - vrsta škode - oblike nepremoženjske škode - pravica do osebnega dostojanstva - zanemarjanje mladoletne osebe ali surovo ravnanje - zavrnitev dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
Oškodovanec lahko uspešno uveljavlja le katero od v zakonu opredeljenih vrst nepremoženjske škode (pravno priznana nepremoženjska škoda). Zahtevek mora biti prilagojen 179. členu ali 181. členu OZ. To pomeni, da mora svoje prikrajšanje in z njim povzročeno psihično neravnovesje uvrstiti v eno izmed posameznih vrst škode.
Staršem je naložena obveznost, da otrokom omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje. Kršitev osnovnih otrokovih pravic predstavlja kršitev otrokovega dostojanstva, ene izmed oblik osebne integritete, ki se je ne da vzpostaviti v prejšnje stanje. Primerno je, da se ravno na osnovi tega materialnega določila odmeri enotna odškodnina, saj so praktično vse posledice vezane na osebnost tožnikov. Razen tega je razmejevanje in ločeno ocenjevanje posameznih oblik nepremoženjske škode – zaradi prepletenosti in pogojenosti negativnih posledic – težavno.
ZIZ člen 46, 46/1, 52, 52/2, 53, 53/2, 239, 243. ZZK-1 člen 2, 2/2, 5, 40, 40/1, 40/1-7, 86.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico - trditveno in dokazno breme dolžnika - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo
V postopku zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom (243. člen ZIZ). Kvalificirana listina o obstoju njegove terjatve mu daje napram dolžniku boljši procesni položaj. Dolžnik je zato tisti, ki mora v obrazloženem ugovoru navesti vsa pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico obsoletnost odločbe, ki pomeni izvršilni naslov. Prav tako mora dolžnik za svoje trditve predložiti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala. Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je na dolžniku in ne na upniku, kot to zmotno meni pritožba.
OZ člen 132, 168, 168/2, 179, 182, 299, 299/2, 378, 381. ZOZP člen 20a, 37, 37/3.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija delno izplačane odškodnine - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od plačane akontacije
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določba tretjega odstavka 37. člena ZOZP, po kateri zamuda Slovenskega zavarovalnega združenja (toženca) nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, toženec pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani (sporni sta bili odgovornost - toženec je ugovarjal soprispevek tožnika k nastali škodi - in višina škode), pa je treba glede vprašanja zamude toženca in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti uporabiti 299. člen OZ.
delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - vlaganja v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine
V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.
Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev, je med njima sporno. Sodišče je zato postopek utemeljeno prekinilo in udeleženca napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pravna podlaga za izdajo odločbe - različna pravna podlaga - pogodbena prepoved odsvojitve - začasna odredba v pravdnem postopku - postopek odločanja po ziz
Začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve po 272. členu ZIZ je samostojna začasna odredba. Kljub temu, da ima tožnica na podlagi pogodbe o preživljanju vpisano prepoved odsvojitve in obremenitve na podlagi pogodbe, začasna odredba pa velja za drugačni čas, ni mogoče sklepati, da tožnica nima interesa za začasno odredbo. Zavarovanje na podlagi pogodbe in na podlagi ZIZ v konkretnih okoliščinah ni identično.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo - pogoji za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - laična stranka - stroški odvetniškega zastopanja - odvetnik kot stranka postopka
Ob upoštevanju vseh okoliščin primera, časovnega sosledja dogajanja in korespondence med strankama je sodišče prve stopnje štelo, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) predlog za nasprotno izvršbo vložil pravočasno, v okviru trimesečnega subjektivnega in enoletnega objektivnega roka.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da nasprotna izvršba še ni možna oziroma dopustna, ker izvršba v konkretnem primeru sploh še ni končana, višje sodišče pojasnjuje, da prvi odstavek 67. člena ZIZ kot pogoj za dovolitev nasprotne izvršbe določa, da mora biti izvršba že opravljena. Ta pogoj je bil v konkretni zadevi izpolnjen, saj je bilo na naroku za obravnavo predloga za nasprotno izvršbo kot nesporno ugotovljeno, da je bila terjatev po izvršilnem naslovu poplačana in celo preplačana.
Skladno s sodno prakso odvetnik v lastni zadevi nima pravice do povračila stroškov po OT, kar velja tudi za primere, ko je pooblastilo dano odvetniku iz odvetniške družbe, ki je stranka postopka. Do povračila stroškov po OT bi bil upravičen le v primeru, če bi za zastopanje pooblastil drugega odvetnika, do česar pa v konkretni zadevi ni prišlo, zato sodišče prve stopnje stroškov odvetniškega zastopanja upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) pravilno ni priznalo.
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 254, 254/3, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52.
oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - starostna demenca
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivostih vsakega od mnenj. Sodišče je po pridobitvi pisnega mnenja prvo izvedenko zaslišalo o vseh pomislekih, ki jih je izrazila prva toženka. Ker je po ustni dopolnitvi mnenja vztrajala pri pomislekih o pravilnosti mnenja – opozorila je predvsem na vprašljivost postavljene diagnoze (psihoorganski sindrom) in ovrednotenja testa spoznavnih sposobnosti (glede na to, da izvedenka ob znatno slabšem rezultatu testa v drugi zadevi ni podvomila o obstoju oporočne sposobnosti) – je sodišče postavilo novega izvedenca. Odločitev temelji na pravilni razlagi tretjega odstavka 254. člena ZPP, po katerem sodišče postavi novega izvedenca, če kljub dopolnitvi prvega mnenja ni mogoče odpraviti dvoma o njegovi pravilnosti. Pri presoji, ali je bil podan dvom o pravilnosti prvega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je izvedensko mnenje ključno za izid pravde in da v podanem mnenju ni imelo dovolj opore za prepričljiv odgovor na toženkine dvome.
URS člen 125. ZASP člen 130, 130/1, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 157/7, 168, 168/1, 168/2, 168/3. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena (2012) člen 4, 4/2, 5, 6, 6/2, 11. OZ člen 131. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1.
pravice proizvajalcev fonogramov - javno priobčevanje fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - prireditev - višina nadomestila - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis - nadomestilo ddv - stroški terenske kontrole - stroški pravdnega postopka - pristop na poravnalni narok
Proizvajalec fonogramov je upravičen do nadomestila, če se za komercialne namene fonogram ali njegov posnetek uporabi za javno priobčitev (prvi odstavek 130. člena ZASP). Kdor nadomestila ne plača, krši pravico proizvajalca fonogramov, ki obstaja že na temelju zakona, in mora zaradi takšnega ravnanja plačati odškodnino.
Prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. Uporabi se tarifa iz skupnega sporazuma, če takšen sporazum obstaja.
Pri oblikovanju vsebine skupnega sporazuma sta obe stranki (tožeča stranka ter združenje uporabnikov) vezani na prisilne določbe zakonov, tudi ZASP. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za primerno in glede na okoliščine opravičljivo zvišanje ali znižanje tarife, dajanje popustov ni samo po sebi nedopustno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se delo čistilke pri toženi stranki opravlja še naprej, celo v povečanem obsegu - tudi zaradi nadurnega dela. Opravljanje nadur že pojmovno izključuje upravičenost krajšega delovnega časa, ki ga kot nujnega prikazuje pritožba (tožena stranka čistilke zaposluje tudi le za 15 ur na teden), kar vse kaže na nezakonitost odpovedi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00015356
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 17, 17/1, 258. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 28.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.
ZDR-1 člen 9, 89, 89/1, 89/1-4, 108, 108/1, 116.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 40.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost
Kljub temu, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov oziroma iz poslovnega razloga, ampak zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, so zanjo vendarle relevantna zakonska določila, ki se nanašajo na odpravnino v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, posledično pa je upoštevna tudi določba 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki predstavlja ugodnejšo ureditev od zakonske (9. člen ZDR-1).
predlagalni delikt - predlog za kazenski pregon - predlog oškodovanca za pregon - kazenska ovadba in predlog - ovadba kot predlog za pregon - obličnost predloga za kazenski pregon in ovadbe
Ravnanje oškodovanca je potrebno šteti za podajo kazenske ovadbe in posledično kot predlog za pregon, saj je že na dan kritičnega dogodka policiji ustno po telefonu laično naznanil sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja in tudi storilca, kar je bil edini razlog za prihod policijske patrulje na kraj dejanja, v razgovoru s policistoma pa nato ponovno opisal dejanje, določno opredelil storilca in navedel, da bo zaradi dogodka iskal zdravniško pomoč.
Povsem nepomembno je, da sta policista oškodovanca po opravljenem razgovoru (brez potrebe) podučila, da lahko kazensko ovadbo oziroma predlog za kazenski pregon zoper obdolženca šele poda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015462
OZ člen 182, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2.
povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda in dodatna odškodnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - bodoča škoda - pravica do odškodnine - normalen tek stvari - predvidljivost nastanka škode - predvidljiva škoda - zastaranje odškodninske terjatve - čas nastanka škode - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Posledice tožnika, ki se nanašajo na dolgoletno zdravljenje kroničnega osteomielitisa desne goleni, predstavljajo bodočo škodo in ne povsem nove škode. Tudi pri bodoči škodi oškodovancu pripada pravica zahtevati odškodnino, če gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega po normalnem teku stvari ne bi smelo priti. Dokazno breme, da gre za takšno škodo, je na tožniku.
Sodišče je predvidljivost nadaljnjega večletnega zdravljenja tožnika za posledicami kroničnega osteomielitisa ugotavljalo z izvedencema medicinske stroke.
Napačno je pritožbeno stališče, da je objektivni zastaralni rok začel teči šele po popolnem zaključku zdravljenja, torej v letu 2011. To bi pomenilo, da bi zastaranje lahko začelo teči vedno le za prestano škodo, nikoli pa za predvidljivo bodočo škodo. Zastaralni rok začne po ustaljeni sodni praksi teči takrat, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo, čeprav še niso bili izvedeni vsi posamični ukrepi, pri čemer mora glede bodoče škode oškodovanec tožbeni zahtevek vložiti, ko razpolaga z bistvenimi podatki za njeno uveljavitev. Objektivni zastaralni rok, ki se navezuje na čas nastanka škode, teče neodvisno od subjektivnega zastaralnega roka in tožnik s tožbenim zahtevkom lahko uspe le, če ni pretekel nobeden od njiju.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/1-a, 8, 24. ZPP člen 63.
mednarodna pristojnost - državljan države članice EU
Pravdni stranki prebivata v različnih državah članicah Evropske unije. In sicer tožnik v Sloveniji, toženec pa v Italiji. Ker sta ti državi obe članici Evropske unije, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo Uredbo EU št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Tudi če bi bilo res, da bi policisti za obdolžencem pred njegovo hišo pripeljali 5 oziroma 10 minut zatem, ko je pripeljal sam, bi imel obdolženec kljub temu še vedno status voznika v cestnem prometu, saj le tega ne izgubi tisti trenutek, ko vozilo ustavi, ugasne in izstopi iz njega, temveč ga obdrži razumen časovni interval po zaključku vožnje, saj bi v nasprotnem primeru policisti ne mogli izvajati svojih pooblastil, na primer v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti tistih voznikov v cestnem prometu, ki bi bili dovolj hitri pri ustavitvi vozila, njegovi ugasnitvi in izstopu iz njega, predvsem pa bi bili nagrajeni tisti, ki bi s kraja na primer prometne nesreče pobegnili in tisti, ki na ustrezne znake policistov vozila ne bi ustavili, temveč bi odpeljali domov ter iz vozila "pravočasno" izstopili.
Na podlagi obdolženčevega zagovora je nedvomno, da mu je bila odredba o opravi preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom dana in da jo je razumel, vendar se je kljub temu zaradi prej navedenih razlogov odločil, da po njej ne bo ravnal ter je odšel v hišo, kar s konkludentnim dejanjem pomeni odklonitev oprave preizkusa alkoholiziranosti oziroma neravnanje po navedeni odredbi policistov. V teh dejanskih okoliščinah je povem irelevantno, ali bi policista obdolženca pred njegovim odhodom v hišo uspela poučiti o vseh posledicah takšnega njegovega nezakonitega ravnanja, saj je jasno, da odrejeni preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom narekuje in zahteva obdolženčevo prisotnost pri takšnem preizkusu, v kolikor pa se je obdolženec samovoljno odločil drugače in s tem storil prekršek, v teh okoliščinah ne more uspešno uveljavljati, da ni bil seznanjen s takšnim ali drugačnim pravnim poukom o posledicah svojega ravnanja, če je bil prav on tista oseba, ki je zapustila mesto odredbe in nameravanega preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom.