ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/2, 343, 343/2, 346, 346/1.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu upnikove pritožbe ugotovilo, da je pritožba prepozna, saj je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo. Navedeno je narekovalo zavrženje upnikove prepozne pritožbe.
SPZ člen 88, 319, 319/1. ZNP člen 145, 145/2. ZKZ člen 18.
določitev nujne poti - redna raba - povezava z javno cesto - vsebina sklepa – zaščitena kmetija
Ustanovitev nujne poti ne ovira dejstvo, da so nekatere nepremičnine del zaščitene kmetije, saj je to ovira le za odsvojitev posamezne nepremičnine, če bi bila lahko z njo ogrožena eksistenca kmetije. Ustanovitev nujne poti pa v eksistenco zaščitene kmetije ne bo posegla.
ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/2, 71. ZOR člen 379, 388, 392.
litispendenca - zastaranje obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - zastaralni rok pri pretrganju - judikatna terjatev - predlog za odlog izvršbe - izvršilni stroški - izvršitelj
Litispendenca, na katero je sodišče sicer dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, je podana le tedaj, ko med istima strankama glede iste terjatve že teče izvršilni postopek z istim izvršilnim sredstvom (189. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Samo dejstvo, da upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov ločeno zahteva poplačilo iste terjatve tako od dolžnika kot od zastaviteljice, ni ovira za vodenje predmetne izvršbe.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.
Dolžnik lahko izpodbija domnevo nevarnosti iz 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ z ugovorom, da sklep o izvršbi ni bil izdan na podlagi priložene menice.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 49, 50. ZDoh-2 člen 2. ZPSV člen 3, 3/5.
obveznost plačilo - dokazno breme - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo in z dela - bruto - neto
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska plače oziroma nadomestila plače, regresa za letni dopust ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo morala tožena stranka od v izreku opredeljenih bruto zneskov plač oz. nadomestil plač ter regresa in odškodnine odvesti davke v višini, kot to izhaja iz predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto zneski prejemkov bodo zato predstavljali tiste zneske, ki bodo od dosojenih bruto zneskov ostali po odvodu davkov in prispevkov (prispevki se od regresa za letni dopust, ki ne presega določene višine, po 5. odstavku 3. člena ZPSV, ne plačajo). Plačnik davka je dolžan za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj od prejemkov, od katerih se, v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčevanju, izračunava, odteguje in plačuje davčne odtegljaje. Davčni zavezanec je tožnik, plačnik davka pa je tožena stranka. Zato ni mogoče istočasno uveljavljati obračun bruto zneska in hkrati izplačilo neto zneska, opredeljenega po višini.
ZDR-1 člen 44, 111, 111/1, 111/1-3, 111/3. ZDoh-2 člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zagovor - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka ni izvedla postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1, saj tožniku ni omogočila zagovora v razumnem roku (ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni) in tudi ni dokazala okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor ne onemogoči. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita.
Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa za letni dopust, se v skladu z 2. členom ZDoh-2 ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. Navedeno pomeni, da bo morala tožena stranka, od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, kakšna bo izhajala iz davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal, po plačilu dohodnine, kakšna bo veljala v času dejanskega izplačila dosojenih zneskov, zato ni mogoče neto zneska določiti v višini, v kolikor je po višini določen bruto znesek, od katerega se obračunajo davčne obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka tožnici (čistilki) odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov in sicer zaradi prenehanja izvajanja storitev čiščenja pri naročniku, istočasno pa zaposlila nova delavca na delovnem mestu, katerega naloge je pred tem opravljala tožnica, kaže na to, da pri toženi stranki dejansko ni bil podan poslovni razlog. Zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici nezakonita.
V postopku za podaljšanje časovne veljavnosti že izdane predhodne odredbe ni mogoče znova presojati pogojev, ki jih ZIZ predpisuje za izdajo predhodne odredbe.
Ker pisna izjava priče, kot pravilno opozarja toženka, glede načina nastanka prometne nezgode ne potrjuje postavljenih trditev tožnice, ki dokazno niso bile preizkušene z izpovedjo udeležencev nezgode, bi sodišče prve stopnje moralo dopustiti, tako dopolnitev izvedeniškega mnenja o morebitnem drugačnem poteku prometne nezgode, kot tudi zaslišanje voznika tovornjaka.
Poskus unovčitve bančne garancije upnika, ob trditvah upnika, da je dolžnik že unovčil garancijo glavnega izvajalca za napake na gradbenih delih, vendar garancijskega zneska ni porabil za odpravo napak, napake na delih, ki jih je opravljal upnik (finalni premazi tlakov) pa so nastale zaradi zamakanja (napaka na gradbenih delih) in so vezane na odpravo napak na gradbenih delih, lahko nasprotuje načelu vestnosti in poštenja dolžnika in predstavlja zlorabo bančne garancije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka zaradi nedoseganja načrtovanih poslovnih rezultatov (zaradi nedoseganja plana prodaje) sprejela odločitev za izvedbo reorganizacije, racionalizacije in optimizacije poslovanja v družbi, to je za zmanjšanje stroškov poslovanja in zmanjšanje števila zaposlenih. Zmanjšala je število zaposlenih za enega zaposlenega, to je tožečo stranko, ker je ocenila, da se je obseg dela na tem delovnem mestu zmanjšal, tako da je delo tožeče stranke postalo nepotrebno, na druge delavce in prokurista pa je prerazporedila delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljal tožnik. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065176
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8, 236a, 286b.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem – dokazovanje – pisna izjava priče – pravočasno grajanje procesnih kršitev – relativna bistvena kršitev določb postopka – opredelitev kršitve postopka
Fizična dela tožnika (odstranjevanje posameznih sestavin oziroma vgrajenih delov v stanovanju zaradi njegove adaptacije) že po svoji naravi sama po sebi ne morejo voditi do nastanka nove stvari oziroma dela skupnega premoženja.
SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 20a, 53, 53/2, 53/3.
neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - pridobitev lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini - poplačilo iz zastavljene nepremičnine
Po drugem odstavku 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Dejstvo, da dolžnica, ki je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni podpisala notarskega zapisa, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnica poplača iz zastavljene nepremičnine.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Ker je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju sedem mesecev, je na podlagi 161. člena ZDR pridobil pravico do letnega dopusta in s tem na podlagi 1. odstavka 131. člena istega zakona tudi pravico do regresa za letni dopust v višini minimalne plače in ne le do sorazmernega dela.
Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.
Kljub temu, da je bil voznik osebnega avtomobila dolžan pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ceste ni mogel pričakovati. Kolesarjeva kršitev cestnoprometnih predpisov je zato ekskulpacijski razlog, zaradi katerega je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti.
Konfliktno situacijo je povzročil toženec, ki je sprožil prepir s tožnikovo družbo. Ob dejstvu, da je toženec s strelom iz pištole predhodno smrtno ranil tožnikovega brata in nato ustrelil še tožnika v hrbet, ko je bežal pred tožencem iz lokala in slednji ni bil v ničemer ogrožen (pri čemer je v tistem dogajanju s streli iz pištole toženec ranil še dve osebi), tožnikov soprispevek k utrpljeni škodi ni mogel biti večji od 10 %.
Določbe 3. in 4. točke 316. člena OZ ne pridejo v poštev, ko se ugovarja v pobot terjatev za enako škodo oz. ko sta obe terjatvi nastali z namerno povzročitvijo škode oz. se obe terjatvi nanašata na škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.