S svojim nedovoljenim ravnanjem je tožnik povzročil zgolj to, da se je hišni pripor spremenil v pripor, kar pomeni, da ni upravičen do odškodnine za povečano škodo, ki mu je nastala zaradi pripora, je pa upravičen do odškodnine, ki bi jo imel zaradi škode, ki bi mu jo povzročil hišni pripor v času od 18. 5. 2009 do 18. 8. 2009, v katerem bi bil, če ne bi kršil določil o hišnem priporu.
OZ člen 62, 62/3, 352, 352/1, 352/2. ZPDPD člen 2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zastaranje - subjektivni zastaralni rok - nepremoženjska škoda - zaključek zdravljenja - nepopono ugotovljeno dejansko stanje - štetje roka - praznik
Sodna praksa je v več zadevah, ko je bilo odločeno v podobnih primerih, štela, da je oškodovanec zvedel za škodo takrat, ko je bil seznanjen z njenim obsegom ter z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg škode. Pri telesnih poškodbah se štje, da je oškodovanec zvedel za škodo takrat, ko so prenehale bolečine in najkasneje takrat, ko je bilo končano zdravljenje. To pomeni, da je potrebno pri takšnih poškodbah upoštevati zaključeno zdravljenje kot trenutek začetka teka zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve za nastalo škodo, če za posamezno obliko škode ni mogoče ugotoviti, da je začel teči rok že prej.
Tožnik je tožbo vložil znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ upoštevajoč zaključek zdravljenja (zadnji dan roka je sovpadal z dnem, ko je po zakonu praznik, zato se je za zadnji dan roka štel naslednji delovnik, to pa je bilo tistega dne, ko je tožnik pred sodiščem prve stopnje vložil odškodninsko tožbo), zato je tožba tožnika na plačilo odškodnine pravočasna.
Zaznamba izvršljivosti terjatve je v 245. členu ZIZ predpisana kot kumulativni pogoj za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine.
Izraz „stroški rušenja“ je zelo splošen; rušenje objektov zajema več faz, med drugim je povsem logično, da se po opravljeni fazi rušenja material odpelje s parcele.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075602
OZ člen 357, 357/1.
zavarovalna pogodba – zastaranje – nastanek terjatve
Nastop zavarovalnega primera pojmovno ni enak nastanku terjatve. Ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko postavi zahtevek. Pri pridobivanju podatkov mora stranka ravnati z vso skrbnostjo. Zahteva se vednost o škodi, in sicer morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena.
delitev stvari v solastnini - vrednost nepremičnin - dokazna ocena - cenitev - vrednotenje nepremičnin – izvedensko mnenje
Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP. Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063775
ZZVZZ člen 86, 87. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – delovna nesreča – pravila varstva pri delu – malomarnost – sodelavec oškodovanca
V primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval pri delu pri toženi stranki, ko so imeli tehnološke težave na stroju mikser 3, saj se zmesi niso pravilno obdelale in so padale v jašek. Ta tehnološka napaka je bila nenadna in na tleh je bila velika količina gumene zmesi, ki jo je bilo potrebno odstraniti. Običajen postopek je bil tak, da so gumeno zmes nalagali na krpe in jo tako odstranjevali. Tožnik je hotel sodelavcu prinesti krpe. Ker je bilo na tleh veliko zmesi, je moral preko nje. To je storil tako, da se je držal komandne omarice za ekstruder, vendar mu je pri zadnjem koraku spodrsnilo in je padel na tla ter si poškodoval roko. Tožena stranka delavcem ni dala navodil, kako ukrepati in ravnati v primeru takšnega tehnološkega zastoja. Opisan načini dela pri toženi stranki je bil, kljub temu da ta zatrjuje, da ni pravilen, stalna praksa. Tožena stranka bi morala pripraviti navodila za tak izreden primer, saj ni dovolj le navodilo, da se po gumeni zmesi ne hodi, glede na to, da je je bilo toliko, da je ni bilo mogoče sproti odstranjevati. Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
OZ člen 365. ZIZ člen 9, 9/8, 11, 178, 178/4. ZPP člen 346, 346/1.
odlog izvršbe na predlog upnika - več upnikov - pristopljene zadeve - soglasje vseh upnikov - pritožba zoper odredbo - pretrganje zastaranja - nepopolna pritožba - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - načelo hitrosti
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno stališče, da se mora v tej fazi postopka (ko gre za procesna dejanja, ki se nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine) s predlogom za odlog izvršbe upnika iz ene zadeve strinjati vsak posamezen upnik tako iz vodilne kot iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Dolžniki dokaznemu pravilu iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ za ponovno ugotavljanje vrednosti nepremičnine niso zadostili. Dolžniki bi morali v navedenem roku najkasneje osem dni pred prodajnim narokom ne le predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, temveč z njim tudi verjetno izkazati precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje.
Rok za vložitev predloga, s katerim stranka poskusi na posebej predpisan način omajati že pravnomočno ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in doseči njeno spremembo oz. ponovno (drugačno) ugotovitev te vrednosti, je po presoji sodišča druge stopnje v skladu z načelom hitrosti izvršilnega postopka (11. člen ZIZ) prekluziven.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063729
OZ člen 56, 349, 364, 1035. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka – terjatve iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok – asignacijska pogodba – pripoznava terjatve – dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe – domneva o popolnosti listine
Ker prvostopenjsko sodišče zahtevka, kakršnega v pritožbi uveljavlja tožeča stranka, ni obravnavalo, ga tudi pritožbeno sodišče ne more.
Pripoznava dolga je izjava volje dolžnika in ta se lahko prosto odloči, kolikšen del dolga ali kateri dolg bo pripoznal. Če določi višino, velja pripoznava le do te višine.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 46, 46/3, 147, 147/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 156, 165, 165/1.
odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev zapadlih obveznosti - zloraba procesnih pravic in sodnega varstva
Pravilno je upnikovo stališče, da za odgovornost po prvem odstavku 147. člena ZIZ ni bistveno, ali je dolžnikov dolžnik opustil izplačilo namerno. Ko je dolžnikov dolžnik s strani sodišča prejel obvestilo, da je bil predlogu priložen izvršilni naslov, se od njega zahteva, da se ravna po zakonskem določilu tretjega odstavka 46. člena ZIZ in izplača vse zapadle obveznosti, za katere je bila dovoljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
Upnik napada sklep le zaradi 0,45 EUR(1), kar je zanemarljiv znesek glede na celotno izterjevano obveznost, s čimer zlorablja sodno varstvo. Vložitev pritožbe je usmerjena le v povzročanje stroškov postopka, ki so hkrati tudi v izdatnem nesorazmerju z vrednostjo predmeta pritožbe.
Pravico do sodnega varstva zlorablja tisti, ki jo uporablja, ne da bi imel od tega kakšno otipljivo korist.
Zakon loči pristojnost odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe glede na fazo konkretnega postopka, in sicer je odločilnega pomena za razmejitev pravnomočnost sklepa o ugovoru. Po izdaji sodbe (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), vse dokler ta ne postane izvršljiva po 1. odstavku 256. člena ZIZ, je pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, to je izvršilno sodišče.
OZ člen 13, 335, 347, 349. ZDru člen 1, 3, 25. ZGD-1 člen 3, 3/2. ZPP člen 212.
društvo - pridobitna dejavnost društva - temeljni akt društva - gospodarska pogodba - gospodarski subjekt - zastaranje
Ker morajo biti pridobitne dejavnosti društva opredeljene v njegovem temeljnem aktu, bi bila formalna presoja dejavnosti oglaševanja (njena pridobitna ali nepridobitna narava) mogoča na podlagi temeljnega akta tožeče stranke (zveze društev). Ker pa so ta pravila relevantna zgolj za razmerje med strankama, se morata stranki (enako kot pri pogodbenem pravu) na ta pravila sklicevati. Ker se nobena od strank na v temeljem aktu opredeljene pridobitne dejavnosti ni sklicevala, sodišče temeljnega akta tožeče stranke ni bilo dolžno uporabiti.
Izpodbojni zahtevek je postavljen pravilno, če tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je določeno pravno dejanje v razmerju do nje brez pravnega učinka ter da ji je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na določeno nepremičnino.
Dejstvo, da je sodišče izdalo začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, čeprav je tožnik zahteval zavarovanje denarne terjatve, ne pomeni odločitve mimo trditvene podlage.
Kljub temu, da je bil voznik osebnega avtomobila dolžan pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ceste ni mogel pričakovati. Kolesarjeva kršitev cestnoprometnih predpisov je zato ekskulpacijski razlog, zaradi katerega je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Ker je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju sedem mesecev, je na podlagi 161. člena ZDR pridobil pravico do letnega dopusta in s tem na podlagi 1. odstavka 131. člena istega zakona tudi pravico do regresa za letni dopust v višini minimalne plače in ne le do sorazmernega dela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - nosečnost
Tožnica je kot noseča delavka v času podaje sporne izredne odpovedi uživala posebno varstvo pred odpovedjo v smislu določb 115. člena ZDR-1, po katerem v času nosečnosti delavki ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca, razen če v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca predhodno soglasje poda inšpektor za delo. Za zakonitost odpovedi je torej potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo, kar pomeni, da mora biti pridobljeno pred podajo izredne odpovedi in ne zadostuje, da delodajalec poda le predlog za izdajo soglasja. Ker v obravnavani zadevi tožena stranka pred podajo izredne odpovedi ni pridobila predhodnega soglasja inšpektorja, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 8 alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, že iz tega razloga nezakonita.
Le pavšalno odklanjanje mnenja sodnega izvedenca, ne da bi stranka opredelila bistvena odstopanja in nasprotja oziroma razlike med mnenjema dveh postavljenih sodnih izvedencev in konkretno navedla, s čim se ne strinja oziroma kakšna pojasnila zahteva, ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
Če konkretnih pripomb na mnenje izvedenca ni in stranka niti ne navede, v čem naj bi se podatki izvedencev v izvidu bistveno razlikovali oz. v čem je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, tudi predlagano soočenje dveh izvedencev ni niti smiselno niti smotrno.