ZGD-1 člen 405, 405/3, 410. ZZ člen 6, 6/1, 54, 54/1, 54/1-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/2, 29, 29/1, 29/1-1, 29/1-2, 29/1-3, 138.
vpis v sodni register - prenehanje zavoda - likvidacija zavoda - predlog za vpis začetka redne likvidacije zavoda - smiselna uporaba ZGD-1 - overovitev podpisa - zmotna uporaba materialnega prava
Za postopek redne (notranje) likvidacije zasebnega zavoda je treba smiselno, to je v skladu z namenom zasebnega zavoda, uporabiti določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.
V konkretnem primeru je pri spremembi zastopnika predlagan vpis, da se dosedanji direktor imenuje za likvidacijskega upravitelja. To pomeni, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena Uredbe treba vpisati samo spremembo tipa zastopnika (to je likvidator ali likvidacijski upravitelj). Ker je bil podpis dosedanjega direktorja zavoda že overjen, in ker ta v bistvenem nastopa v istem svojstvu kot doslej, pri spremembi le tipa zastopnika, pri čemer gre za isto osebo, ni treba, da je podpis osebe na izjavi z vsebino navedeno v prvem odstavku 5. člena Uredbe overjen.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki se ne tiče same zamude roka temveč končne odločitve same, ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje. Drugačna razlaga bi namreč pomenila, da bi bil pritožbeni rok vselej odprt do izteka roka za vrnitev v prejšnje stanje, kar pa ZPP in ZIZ ne dopuščata.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - izključitveni razlog
Že sodišče prve stopnje pri materialno pravni presoji zadeve pravilno izhaja 3. odstavka 3. člena ZUTD, ki določa, da je cilj zakona tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z denarnimi nadomestili po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Pravico do denarnega nadomestila je mogoče priznati v primeru brezposelnosti iz 1. alineje 58. člena pod pogoji iz 3. odstavka 3. člena ter ob izpolnitvi predpisanega minimalnega obdobja zavarovanja iz 59. člena ZUTD.
Kljub izpolnjevanju navedenih pogojev pa zavarovana oseba pravice do nadomestila za brezposelnost ne more pridobiti, če je podan odklonitveni razlog iz 63. člena ZUTD. Razlogi so določeni taksativno in med njih ni uvrščena prodaja enoosebne gospodarske družbe. Določbe 63. člena ZUTD zato ni mogoče pravilno razlagati niti uporabljati na način, kot se zavzema tožena stranka. Da bi torej že sama prodaja enoosebne gospodarske družbe v 100 % lasti hkrati pomenila prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje nalog direktorice po lastni volji oz. krivdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035171
ZPP člen 313, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZNP člen 35, 35/1, 37.
razdelitev solastnine v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari - sklep o razdelitvi - dopolnilni sklep - izročitev nepremičnine v posest - izpolnitveni rok - primeren rok - plačilo kupnine - zakonita zastavna pravica - vročitev predloga drugim udeležencem - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Bojazen, da se nasprotni udeleženec ne bo držal roka za izplačilo, ne more biti razlog, da se predlagateljici določi daljši izpolnitveni rok za izročitev nepremičnin v posest, saj ima do popolnega izplačila na nepremičninah zakonito zastavno pravico.
Po določbi tretjega odstavka 42. člena ZGD-1 odškodninske terjatve družbe iz naslova kršitve konkurence zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca. Objektivni zastaralni rok pa je pet let. Za ta zahtevek ima družbenik v tem postopku sicer procesno legitimacijo, nima pa stvarne. Slednjo ima le družba. Zato se zastaranje presoja glede na družbo, ne pa glede na družbenika. Zastaralni rok je res kratek, vendar je Vrhovno sodišče RS v odločbi III Ips 21/2006 že pojasnilo, kakšen je namen in kakšni so razlogi za tako kratek rok. Ko družba enkrat za kršitev izve, mora z vidika zagotavljanja pravne varnosti in varstva pravice do svobodne gospodarske pobude, takoj odreagirati. Rok treh mesecev je zadosten, da družba pridobi potrebne podatke za vložitev tožbe. Prav zato, ker družba težko izve za kršitev, posebej še, če konkurenčno prepoved krši družbenik, ki je hkrati zakoniti zastopnik družbe, pa je določen dovolj dolg objektivni zastaralni rok, ki je enak zastaralnim rokom za odškodninske terjatve po 263. členu ZGD-1.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - nesorazmernost dajatve - pravilo o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev - darilni namen - ničnostni razlogi
Element tveganosti (aleatornosti) je razlog, zaradi katerega pogodbe o preužitku ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev. Kršitev načela enake vrednosti dajatev bi prišla v poštev v res izjemnih primerih, ko se npr. stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika tako nesorazmerna, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen. Za tak primer v obravnavani zadevi ni šlo.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - povezane pogodbe - posojilo - kavza pogodbe - ničnost
Čeprav ostanejo sestavine medsebojno povezujočih se pogodb neokrnjene, lahko odpad pogodbenega temelja ene od povezanih pogodb povzroči odpad pogodbenega temelja druge vstopajoče pogodbe. V tem primeru odpade pogodbeni temelj celotnega posla. V kolikor je povezanost med pogodbami ohlapnejša (denimo le zunanja v sklenitveni fazi) in brez vzajemne ali enostranske odvisnosti, neveljavnost ene od pogodbe ne vpliva na druge pogodbe.
V skladu s 86. členom Obligacijskega zakonika bi morala dolžnika razlog za ničnost najemne pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov, utemeljevati z njeno vsebino, ne pa z vsebino kreditne pogodbe kot nepovezanega pravnega posla.
ZIZ člen 120, 127. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - stroški stečajnega postopka - rubež in prenos terjatve - načelo enakopravnega obravnavanja upnikov
Rubež in prenos terjatve se odredita pod pogojem če in v kakšni meri bo dolžnikov dolžnik priznal obstoj terjatve dolžnika oziroma če in v kakšni meri se bo v pravdi, ki jo bo upnik sprožil zoper dolžnikovega dolžnika po prenosu zarubljene terjatve, ugotovilo, da prenesena terjatev obstaja. Zgolj na podlagi sklepa o rubežu terjatve v pravni položaj stečajnih upnikov oziroma v načelo enake obravnave stečajnih upnikov ni poseženo. Na podlagi takega sklepa si upnik ni mimo stečajnega postopka pridobil boljšega vrstnega reda pri poplačilu svoje terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka kot bi ga imel sicer.
SPZ člen 43, 269, 269/1. ZTLR člen 33. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZSKZ člen 14.
lastninska pravica na nepremičnini - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobroverna lastniška posest - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - menjalna pogodba - predpisana obličnost - pisna oblika - konvalidacija ustne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
Tožeča stranka je zatrjevala, da je na podlagi dogovorov na sestanku zaradi arondacije v letu 1976 pridobila sporne nepremičnine v dobroverno posest in to izvrševala 40 let ter priposestvovala lastninsko pravico na nepremičninah. Tožena stranka je dokazala, da tožnik ni bil v dobri veri, saj je ves čas vedel, da so to šele pogovori o domnevni zamenjavi in do te zamenjave ni v celoti prišlo. Tožnik je ves čas obdržal svoje nepremičnine in jih ni izročil v zatrjevani menjalni pogodbi. Tako ne more biti utemeljen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - potni stroški pooblaščenca
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o nepriznanju potnih stroškov toženkine pooblaščenke na relaciji Novo mesto – Maribor – Novo mesto. Toženkina pooblaščenka ni odvetnica in je domnevno zaposlena pri toženki. Toženka ima sedež v Mariboru, zato ni podlage za priznanje pooblaščenkinih potnih stroškov pristopa na narok, kot jih je priglasila toženka.
ZIZ člen 58, 58/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - kršitev pravice do izjave - narok za obravnavo ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - odlog izpolnitve obveznosti
Citirana sodba dokazuje zgolj pretnjo izreka kazenske sankcije v primeru neplačila v navedenem roku, ne pa tudi obstoja sporazuma med strankama, da naj dolžnik svojo obveznost po izvršilnem naslovu izpolni v roku 3 let po pravnomočnosti sodbe.
pripor - utemeljen sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja v obtožnici izhaja očitek o uporabi sile zoper oškodovanca (ne glede na to, da se sam tega ne spominja) pritožbeno sodišče v pravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja pod I. točko obtožnice, vsaj za potrebe odločanja o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, nima pomislekov.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nepristransko sojenje - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036070
ZPP člen 214, 214/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/3, 24/3-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 253/2, 380, 380/2.
evropski plačilni nalog - pogodba o finančnem leasingu - opcija odkupa - predmet leasinga - nepremičnina - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošteni pogodbeni pogoji - potrošnik - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poslovna odškodninska obveznost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe o leasingu - tržna vrednost predmeta leasinga - nadomestna obveznost - pozitivni pogodbeni interes - izpolnitveni interes - ekonomski interes - obrok leasinga - premoženjska škoda - kavza pravnega posla - sodba presenečenja - priznana dejstva - pogodbena kazen - polna odškodnina
Pogodbeni pogoj je nepošten, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Po stališču SEU je pri presoji o obstoju znatnega neravnotežja v škodo potrošnika relevantna primerjava potrošnikovega položaja po pogodbi s položajem, ki bi ga imel na podlagi veljavnega nacionalnega prava, in ob upoštevanju sredstev, ki jih ima po nacionalnem pravu za dosego prenehanja uporabe nedovoljenih pogojev. Pomembne so okoliščine, ki so mogle vplivati na kasnejše izvajanje pogodbe in ki bi jih ponudnik lahko poznal ob sklenitvi pogodbe. Pri tem je treba upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke o možnih spremembah menjalnih tečajev. SEU je tudi že izreklo, da pogodbena določba, po kateri je kreditojemalec dolžan anuiteto vrniti v protivrednosti domače valute, breme tečajnega tveganja prenaša nanj. V nasprotju z zahtevo dobre vere je tako neravnotežje tedaj, ko bi ponudnik storitve, ki bi s potrošnikom lojalno in pravično posloval, lahko razumno pričakoval, da potrošnik zadevnega pogoja ne bi sprejel.
Pogodbi zvesta stranka ne more hkrati uveljavljati pravice do polne odškodnine (odškodnine za celoten obseg škode) in pravice do zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni. Ker se pravici izključujeta (če uveljavi eno, ne more hkrati uveljavljati tudi druge), obeh pravic (zahtevkov) ne more kumulirati (seštevati). Če pa ji je zaradi zamude ali neizpolnitve nastala škoda, ki presega znesek zamudnih obresti ali pogodbene kazni za zamudo ali za neizpolnitev, lahko (poleg zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni za zamudo ali neizpolnitev) zahteva tudi razliko do polne odškodnine (drugi odstavek 380. člena oziroma drugi odstavek 253. člena OZ).
dopolnilni sklep - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče izda dopolnilni sklep na predlog stranke takrat, ko ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo biti odločeno ali če ni odločilo o delu zahtevka.
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kršitev pravic osebnosti - odškodninska odgovornost države - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba zaposlitve - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva se v sodnih postopkih presoja brez omejitev, ločeno in v skladu z načeloma popolne in pravične odškodnine.
Tožnikov neurejen status je vplival na to, da v obdobju izbrisa ni imel možnosti zaposlitve in uveljavljanja socialnih pravic ali pridobivanja prejemkov za lastno preživljanje. Domača sodna praksa je že zavzela stališče, da je dejansko premoženjsko prikrajšanje v takih primerih hipotetična kategorija, o kateri je mogoče sklepati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Ker natančen izračun takega prikrajšanja ni mogoč, dopušča, da se o odškodnini za premoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa lahko odloča po prostem preudarku (216. člen ZPP) in po načelu pravičnosti (pravično zadoščenje).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 58, 58/4.
družinska pokojnina
Za priznanje pravice do družinske pokojnine morajo biti sočasno izpolnjeni predpisani zakonski pogoji tako na strani umrlega zavarovanca kot tudi zavarovanih družinskih članov. Po 4. odstavku 58. člena ZPIZ-2 je leta 2014 mati pravico do družinske pokojnine po otroku lahko pridobila, če je ob njegovi smrti dopolnila najmanj 58 let starosti. Tožnica, je ob sinovi smrti dopolnila le 56 let in 9 mesecev starosti, zato je bila leta 2014 vložena zahteva pravnomočno zavrnjena. Naknadna dopolnitev 58. let starosti pravno ni relevantna, saj bi ta starost morala biti izpolnjena ob nastanku zavarovanega primera.