Tretjetožena stranka je samostojna pravna oseba, ki razen istega družbenika s prvotoženo stranko nima nič skupnega. Tudi, če bi se izkazalo, da je drugotožena stranka prvotoženo zlorabila v korist tretjetožene stranke (primerjaj 3. alineo 1. odstavka 6. člena ZGD), zahtevka zoper tretjetoženo stranko na podlagi 6. člena ZGD tožeča stranka ne more uveljavljati. Tega lahko uveljavlja le zoper družbenika ali tihega družbenika prvotožene stranke, takega statusa tretjetožene stranke pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21247
ZKP člen 211, 211/1, 373, 373/1, 211, 211/1, 373, 373/1.
tatvina - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zagovor obdolženca, da mu je ukradeni avtoradio izročil slučajni znanec kot nadomestilo za posojeni denar, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil obdolžencu ukradeni avtoradio zasežen komaj uro in pol po storjenem kaznivem dejanju, prodajalec v trgovini pa je obdolženca spoznal kot tistega, ki si je avtoradio neposredno pred tem ogledoval. Ker tako tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženec, je pritožbo obdolženčeve zagovornice glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zavrnilo kot neutemeljeno.
Neupoštevna je navedba tožeče stranke, da po določbi 2. odst. 372. člena ZOR triletni zastaralni rok ne velja za obročna odplačila, saj tožeča stranka ne vtožuje obročnega odplačila, temveč plačilo v enkratnem znesku obračunanih obresti. Za obresti kot akcesorno terjatev pa ne more veljati daljši zastaralni rok kot za glavno terjatev - v danem primeru torej pravilno upoštevan triletni zastaralni rok.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580/6, 580, 580/2, 580/5, 580/6.
osnovni kapital in osnovni vložki
Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti, zlasti še, kadar je dajatveni zahtevek iz takega razmerja že zapadel in ga tožnik že uveljavlja s tožbo.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
V psihiatričnem izvedenskem mnenju ugotovljene osebne lastnosti obdolženke, dejstvo, da je kaznivo dejanje storila v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, da škoda ni nastala in da doslej še ni bila kaznovana, nudijo po oceni sodišča druge stopnje trdno osnovo za zaključek, da gre za dejanje majhnega pomena, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob delni ugoditvi pritožbe državne tožilke izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da je poskusila storiti kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po čl. 302/III, II in I KZ s čl. 16/II in 22/I KZ.
ZPP člen 180, 180/4, 188, 188/3, 180, 180/4, 188, 188/3.
ustavitev postopka
Če tožeča stranka ne plača predpisane takse za tožbo po opominu in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje da je tožbo umaknila ter sodišče izda sklep o ustavitvi postopka.
V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZIZ sodišče prve stopnje ugovor tretjega vroči upniku. Če ta v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, mora izvršilno sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, napotiti vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa, ne glede na predlog z dne 27.11.1992, prepisalo zakonski tekst 3. odst. 60. člena ZIP. Tak izrek pa ni dovolj določen in zato nerazumljiv. Poleg tega je glede oznake dolžnika izrek izpodbijanega sklepa tudi sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje v 1. odst. izreka ugodilo predlogu Obrtne zadruge Galeb Izola, v 2. odst. pa upniku naložilo, da mora vrniti tisto, kar je z izvršbo dobil, Obrtni zadrugi Galeb Cerknica. Ob tem pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo razmerja med navedenima osebama. Zaradi opisanih pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Če tožeča stranka ne navede dejstev in ne predlaga dokazov, na katere opira svoj zahtevek in s katerimi izpodbija navedbe in dokaze toženca, se tožbeni zahtevek zavrne.
Če pritožnik v pritožbi izrecno navaja zoper kateri sklep se pritožuje, te pritožbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper sklep o izvršbi po preteku roka. Če je taka pritožba poleg vsega še prepozna, jo je treba zavreči.
poprava tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva
Sodišče prve stopnje je tekom postopka ugotovilo, da teče postopek zoper neobstoječo pravno osebo in je zato tožečo stranko pozvalo, da tožbo popravi tako, da navede osebo, ki je lahko pravdna stranka. To je tožeča stranka po pozivu sodišča tudi storila in sodišče je tako izdalo sklep, s katerim je zgolj ugotovilo, da se sedaj postopek nadaljuje po popravljeni tožbi zoper T d.d. Ljubljana TT d.d.
Ljubljana. Navedeni sklep je zgolj deklaratornega značaja, saj z njim sodišče le ugotavlja,da je tožba popravljena tako, da sta kot toženi stranki označeni pravni osebi, ki sta lahko pravdni stranki. Sklep prvostopnega sodišča ima zato naravo sklepa procesnega vodstva, zoper katerega pa pritožba ni dopustna, ne glede na sicer drugačen in napačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
Dejanska oblast nad stvarjo (posest) se izvaja tudi takrat, ko posestnik v določenem prostoru ne opravlja dejavnosti zaradi katere je dobil prostor v uporabo. Za zaščito zadošča, da prostora ni izpraznil in da ima torej v njem vse svoje stvari.
sodba - pravilno vabljenje - opozorilo na posledice
Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen. Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl. ZPP/77).