gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje, zakaj šele v pritožbi navaja konkretene okoliščine in dokaze v zvezi z nepravilno izpolnitvijo pogodbe. Zato je treba šteti, da so pritožbene navedbe in dokazni predlogi tožene stranke novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene.
Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo zdravljenje tožnika končano v letu 1989 in da je bilo takrat tudi že dokončno tožnikovo stanje glede stopnje invalidnosti.
Glede na takšno ugotovitev sodišča prve stopnje pa je le to tudi pravilno uporabilo materialno pravo (380. člen ZOR), ko je zaključilo, da je tožnikova terjatev iz zavarovalne pogodbe zastarana, saj je tožnik vložil tožbo šele 30.12.1993.
ZOR člen 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2, 600, 614/1, 615/1, 616/2, 623, 623/2.
pogodba o delu - določitev plačila - grajanje napak
Kadar tožnik kot prevzemnik posla terja plačilo za delo, je treba ugotoviti ali je bilo plačilo (in kolikšno) določeno s pogodbo (1 odst. 623 ZOR) ali pa je bila pogodba sklenjena za primerno plačilo (2. odst. 623 ZOR). Tudi če naročnik v enem letu od pravočasnega grajanja napak ni uveljavljal sodnega varstva, pa lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper zahtevek prevzemnika posla za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila (2. odst. 616 ZOR).
Tožnica, ki je že leto dni pred zatrjevanim motilnim dejanjem opustila dotedanji način izvrševanja soposesti na stanovanju (v stanovanje je prihajala le na obisk otrokoma, ni imela ključev vhodnih vrat), je soposest stanovanja izgubila.
Neupoštevna je navedba tožeče stranke, da po določbi 2. odst. 372. člena ZOR triletni zastaralni rok ne velja za obročna odplačila, saj tožeča stranka ne vtožuje obročnega odplačila, temveč plačilo v enkratnem znesku obračunanih obresti. Za obresti kot akcesorno terjatev pa ne more veljati daljši zastaralni rok kot za glavno terjatev - v danem primeru torej pravilno upoštevan triletni zastaralni rok.
ZGD člen 580, 580/2, 580/5, 580/6, 580, 580/2, 580/5, 580/6.
osnovni kapital in osnovni vložki
Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno.
Terjatev za plačilo stroškov v zvezi s popravilom električnih inštalacij ni terjatev za dobavljeno električno energijo in ne zastara v enoletnem zastaralnem roku.
glavna obravnava v odsotnosti toženca - vabilo na glavno obravnavo - javna listina
Tisti del potrdila o vročitvi, ki ga je sestavilo sodišče, namreč vsebina sodne pošiljke, je javna listina (230. čl. ZPP/77). Dokazne moči javne listine pa zgolj trditve pritožnice, češ da vabila na narok ni prejela, ne morejo omajati (prim. 3. odst. 230. čl. ZPP/77). Da je tožena stranka prejela 18.3.1999 sodno pošiljko, naslovljeno nanjo, pa potrjuje, kot je bilo že zapisano, zlasti njen žig na potrdilu. Drugačne zgolj pavšalne pritožbene trditve, ne morejo vzbuditi dvoma v to okoliščino.
Če tožena stranka soglaša, da se glavnica izračuna po cenah na dan škodnega dogodka in ne na dan sojenja, potem tečejo zakonite zamudne obresti od škodnega dogodka dalje.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Postopek izterjave je ustavljen zaradi umika predloga za izvršbo, v katerem je upnik priznal, da je dolžnik obveznost (delno) izpolnil. Izpodbijani sklep o izvršbi v ugovarjanem delu tako ni več pravni naslov, ki bi lahko služil urejanju razmerja med upnikom in dolžnikom.
Kadar je predmet pravde odškodnina za posledice tožniku naklepno povzročenih hudih telesnih poškodb, je zmanjšanje odškodnine zaradi šibkega toženčevega premoženjskega stanja izključeno.
Predlog za izvršbo glede stroškov postopka bi bil lahko združen že s predlogom za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Upnica ni imela nobenega posebnega razloga zaradi katerega bi bilo pravilno predlagati izvršbi ločeno, s takšnim ravnanjem pa je povzročila le nastanek dvojnih stroškov, ki jih zato ni mogoče šteti za potrebne stroške v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.
O obrazloženem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča, temveč sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Nesreče z elektriko so pogoste in zato delo z električnimi napravami pod električno napetostjo pomeni povečano nevarnost za nastanek možnih poškodb, torej nevarno dejavnost.
separatni stroški - zloraba pravice - denarna kazen - odgovor na tožbo
Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice oz. takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Vložitev odgovora na tožbo šele na prvem naroku za glavno obravnavo (v primerih, ki jih ureja prvi odstavek 499. člena ZPP), torej z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP skladno ravnanje, samo po sebi še ne pomeni ravnanja s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in dobrimi običaji, torej zlorabe pravice. V isti situaciji pa lahko takšno ravnanje, zaradi preložitve naroka za glavno obravnavo, pomeni krivdno ravnanje v smislu določbe drugega odstavka 156. člena ZPP in je utemeljena naložitev plačila separatnih stroškov.
Delna izpolnitev obveznosti ni pravilna izpolnitev obveznosti, zato je zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju lahko utemeljen tudi v primeru, če je preživljalec samo delno izpolnjeval svojo obveznost.