ZPP člen 108, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - izjava o premoženjskem stanju - priloge k izjavi o premoženjskem stanju - dokazila o prejetih plačah v zadnjih treh mesecih - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da je stranka po pozivu sodišča predložila izjavo o premoženjskem stanju, pa ni predložila dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela, zaradi česar je bilo treba njen predlog zavreči.
V tej pravdi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine oziroma uporabnine, ker ne more uporabljati bagra, v pravdi I P 1477/2013 pa primarno zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama 14. 6. 2012, podredno vrnitev bagra. Za odločitev v tej pravdi bo treba razčistiti, ali je imela tožena stranka pravno podlago, da je tožeči stranki odvzela stroj. Odločitev, na katero se v predlogu za prekinitev postopka sklicuje tožena stranka, to je odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki bager, sama zase ni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Ne gre namreč za v izreku sodne odločbe vsebovano odločitev o lastništvu bagra. Pravnomočna postane le v izreku sodne odločbe zajeta odločitev, ne pa razlogi zanjo.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska zveza – odplačevanje kredita po prenehanju zakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme
Zaradi odplačevanja kredita po prenehanju zakonske skupnosti ima tožnik le obligacijski zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0083275
ZPPCP-1 člen 11, 12. OZ člen 153, 153/3.
odgovornost prevoznika za prevoz potnikov – obseg odgovornosti za osebne škode – objektivna odgovornost prevoznika za osebne škode – oprostitev odgovornosti – dejanje oškodovanca – soprispevek oškodovanca – izstop iz avtobusa
Zakonodajalec je določil, da vožnja, izstopanje in vstopanje v avtobus predstavljajo potencialno večjo nevarnost in večji riziko za nastanek škode, zato je določil, da je za takšno škodo odgovoren tisti, ki to dejavnost opravlja in ima od nje korist, ne glede na krivdo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – postavitev izvedenca – pripombe na izvedensko mnenje – sklep o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru – nedovoljene pritožbene novote
Tudi v nepravdnem postopku, tako kot v pravdnem postopku, velja, da pritožniki lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.
funkcionalno zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča - dostopna pot - umik objekta od roba funkcionalnega zemljišča
Pri obeh „osnovnih“ površinah funkcionalnega zemljišča je izvedenec pojasnil, da predstavljata „še sprejemljivo velikost stavbne parcele“, kar pomeni, da gre za res minimalno površino. Upoštevano je primerno sorazmerje med površino stavbišča in funkcionalnim zemljiščem. Upoštevana je tudi (do še sprejemljive mere) sedanja namenska izraba okolice objektov in umeščenost objektov v prostor ter „logičnost oblikovanja ustreznih gradbenih parcel“.
Predlagatelj v pritožbi utemeljeno opozarja, da je procesne pomanjkljivosti po pravilih ZZK-1 mogoče odpraviti z ugovorom (primerjaj četrti odstavek 146. člena ZZK-1). Če je že prvostopenjsko sodišče štelo, da zaradi tega, ker listini, ki sta bili v obravnavani zadevi podlaga za vpis, nista spojeni na ustrezen način, bi predlagatelju moralo omogočiti, da to pomanjkljivost odpravi, saj v ugovornem postopku predlagatelj te možnosti ni imel, ker je bilo pred tem njegovemu predlogu za vpis v celoti ugodeno.
Določba 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je povsem jasna, nesporna, razumljiva ter določna in je kako drugače, širše ali ožje kot se glasi, ni mogoče uporabljati. Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Z izločitveno pravico se izpodbija domneva, da so stvari v dolžnikovi posesti tudi v njegovi lasti in s tem na razpolago za poplačilo v generalni izvršbi. Če izločitveni zahtevek temelji na lastninski pravici tožeče stranke, je lastninska pravica samo pravna podlaga za njegovo uveljavljanje. Izločitveni zahtevek zoper stečajnega dolžnika pa je lahko uspešen le, če so stvari, katerih izločitev je zahtevana, pri stečajnem dolžniku, oziroma če ima stečajni dolžnik te stvari tudi v posesti. Zato mora upnik v pravdi dokazati tako svojo lastninsko pravico kot tudi dejstvo, da stečajni dolžnik ima sporne stvari.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 217, 217/1, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem – izvenknjižno priposestvovanje – knjižno priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – nakup služeče nepremičnine – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere – dobrovernost kupca – raziskovalna dolžnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno, temveč je omejeno z dobro vero tistega, ki se nanj sklicuje. Dobra vera se domneva, vendar dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko vzbudijo konkretne, navzven razvidne okoliščine posameznega primera.
Glede na ugotovljena dejstva bi tožnika služnost priposestvovala tudi, če bi jo samo izvrševala brez kakršnekoli pogodbene pravne podlage. Tožnika ta pogoj presegata, ker sta služnost izvrševala v dobri veri, na podlagi veljavne služnostne pogodbe. Tožnika sta (za obdobje šestnajstih! let) zadostila celo najvišjemu standardu, imela služnost vpisano v zemljiško knjigo in zgolj napaka je povzročila, da vknjižba več ne obstoji. Tožnikoma zato nikakor ni mogoče očitati premajhne skrbnosti in opustitve dolžnosti vpisa s priposestvovanjem pridobljene pravice. Če bi služeče zemljišče kupil dobroverni kupec, bi dejstvo, da služnost ni vpisana (čeprav kot posledica napake sodišča) sicer lahko bilo v škodo tožnikov. Toda ker dobra vera pritožnika v času nakupa ni bila podana, se ta ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, po katerem dobroverni pridobitelj pridobi nepremičnino prosto bremen, kljub obstoju nevpisane priposestvovane stvarne služnosti.
razmerja med zakoncema – preživnina zakonca – spremenjene okoliščine – trditveno in dokazno breme – ukinitev preživnine – zmanjšanje preživnine
Dokazni postopek je potrdil, da toženka nima lastnih sredstev za preživljanje, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za ukinitev ali znižanje preživnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL0083838
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 440, 444, 444/4, 444/5, 500. ZFPPod člen 35.
izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije - pravno nasledstvo - družbenik izbrisane družbe - postopek izbrisa iz sodnega registra - stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - poziv upnikom - družbeniki univerzalni pravni nasledniki - procesna legitimacija
Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.
SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev posesti – obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov – posredna opredelitev do dokaza – načelo kontradiktornosti – vznemirjanje lastninske pravice – prepoved vznemirjanja – kršitev s sodbo določene prepovedi – denarna kazen – stranski intervenient – stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov stranskega intervenienta
Če sodišče določenega dokaza ni izpostavilo izrecno, takšen dokaz ali ni relevanten ali je ugotovilo nasprotno z drugimi, trdnejšimi dokazi. Torej se je do dokaza opredelilo posredno. Ko pritožba opozarja in izpostavlja posamezne dokaze, s katerimi potrjuje posest na spornem zemljišču, je to le subjektivna opredelitev tožene stranke in njena dokazna ocena.
Za grožnjo z denarno kaznijo v primeru kršitve s sodbo določene prepovedi vznemirjanja sodišče nima zakonske podlage. Predmet zagrožanja in izrekanja denarne kazni za primer nespoštovanja sodnih odločb je stvar izvršilnega postopka, kar pomeni, da bo tožeča stranka morala, v primeru, da toženca prepovedi po sodbi iz te pravde ne bosta spoštovala, takšen ukrep predlagati v okviru izvršilnega postopka.
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sprememba tožbe – razširitev tožbe – prekluzivni rok – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ne glede na to, ali gre za ponavljajoče ali nadaljevano motilno dejanje, obravnavanje spremenjene tožbe v motenjskem sporu dopustno le, če do spremembe tožbe pride pred potekom prekluzivnih rokov iz 32. člena SPZ.
Na podlagi trditvenega gradiva in izvedenih dokazov ni povsem jasno, kdo naj bi vozilo premaknil. Sodišče prve stopnje je ob takem dejanskem stanju utemeljeno izhajalo iz prepričljivo ugotovljenega dejstva, da je za nastalo spremembo posestnega stanja zainteresiran predvsem prvi toženec, ki tudi odklanja restitucijo. Posledično je ugodilo (le) dajatvenemu delu (restitucijskemu in prepovednemu) zahtevka, ne pa tudi ugotovitvenemu, saj ni moglo šteti za dokazano, da je vozilo na sporno mesto postavil prav prvi toženec.
zahtevek na izpraznitev in izročitev hiše – prekarij – preklic prekarija – nagrada odvetnika
Značilnost prekarija (583. člen OZ) je tudi v tem, da čas trajanja posodbe ni dogovorjen. V tem primeru velja, da lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče.
Tožnica ni trdila, da bi med pravdnima strankama bila dogovorjena valorizacija izplačil oškodovancem, zato prvo sodišče ne bi smelo prisoditi tožnici tudi valorizacijskih obresti. Čistih denarnih obveznosti (brez dogovora strank) ni mogoče valorizirati.
vročanje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - fikcija vročitve - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka
Dolžnik z dokaznimi predlogi, da sodišče opravi pregled stečajnega spisa zaradi ugotavljanja, ali je bila pošiljka dolžniku poslana ali ne, ter da se zaslišijo poštni uslužbenci in pregledajo poštni seznami, zaradi ugotavljanja, ali je sodišče poslalo poštno pošiljko pošti, da bi le-ta pismo vročila dolžniku, ne more uspeti, saj iz zgoraj navedenega izhaja, da je bila sodna pošiljka (poziv dolžniku, da odgovori na predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja) nedvomno poslana dolžniku.
URS člen 22. ZIKS-1 člen 13, 13/2, 13/3, 13/5. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5, 371, 371/2.
opravljanje dela v splošno korist - načelo kontradiktornosti postopka - izvršitev izrečene zaporne kazni - izvrševanje dela v splošno korist - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - alternativna izvršitev kazni zapora
Sodišče prve stopnje je prošnji obsojenega G.M., da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, ugodilo, v določbah 129.a člena ZKP pa ni imelo prav nobene podlage, da bi, potem ko je prejelo poročilo CSD, da se obsojenec na njihove pozive ne odziva, to poročilo vročilo obsojencu. Zato, ker mu ga ni poslalo oziroma poskusilo vročiti, ni kršilo načela kontradiktornosti postopka. Center za socialno delo je pristojen za pripravo, vodenje in nadzorovanje izvrševanja dela v splošno korist in sodišče obvesti, če obsojenec ne izpolnjuje nalog, določenih z dogovorom o opravljanju dela v splošno korist, sklenjenim med obsojencem, izvajalsko organizacijo in pristojnim centrom, ki se šteje kot poziv za nastop kazni (drugi, tretji in peti odstavek 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - v nadaljevanju ZIKS-1), poročilo centra za socialno delo pa je glede na pristojnosti slednjega za odločanje sodišča ustrezna podlaga in sodišče ni dolžno samo preverjati, zakaj se obsojenec na vabila za razgovor centra za socialno delo ne odziva. Če se obsojenec ne odzove na poziv za prestajanje kazni, sodišče ne potrebuje predlogov državnega tožilstva za nadaljnje ukrepanje, temveč, prav tako kot v postopkih, kjer obsojenec predlaga odložitev izvršitve zaporne kazni ali predlaga izvršitev kazni na način, da opravi delo v splošno korist, in tudi ko prejme poročilo centra za socialno delo glede izvrševanja takšne oblike kazni, postopa po uradni dolžnosti.
Ker tožeča stranka vtožuje regresni zahtevek iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, se sporno razmerje presoja po specialni ureditvi po ZOZP in ne po določbah OZ oziroma glede na čas škodnega dogodka določbah ZOR o subrogaciji.
zastaralni rok - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - regresni zahtevek
Toženec kot voznik, ki je povzročil prometno nesrečo (bil je tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti), je glede na Pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornost (v nadaljevanju: Pogoji) sozavarovanec. In to sozavarovanec, ki je kršil pravila zavarovalne pogodbe s Pogoji, zaradi česar je izgubil svoje pravice iz zavarovanja (5. točka prvega odstavka 3. člena Pogojev), v posledici česar je zavarovalnica upravičena od njega uveljavljati povračilo izplačil (tretji odstavek 3. člena Pogojev). Upoštevaje navedeno pa vtoževani znesek predstavlja regresni in ne odškodninski zahtevek, kot zatrjuje pritožba.