OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053142
OZ člen 103, 108, 111, 649, 652, 652/1. ZPP člen 184, 253, 253/1.
gradbena pogodba – odstop od pogodbe – učinek ex nunc – učinek ex tunc – gradnja hiše – napake pri izdelavi – sprememba tožbe – izvedenec – zaslišanje izvedenca
Odstop tožnikov od pogodbe ima učinek ex nunc, torej učinkuje za naprej. Tožnika namreč nista niti zatrjevala, da dozdajšnja izpolnitev pogodbe, torej deloma zgrajena hiša, zanju nima pomena. Glede opravljenih del je treba izhajati iz pogodbeno dogovorjene cene.
subsidiarna odgovornost – stroški ogrevanja – subsidiarno poroštvo – pretrganje zastaranja – izvršilni postopek zoper glavnega dolžnika – ponoven tek zastaranja
Tožena stranka je na podlagi zakona subsidiarno odgovorna za vtoževane stroške, njena obveznost ima pravno naravo subsidiarnega poroštva. To pomeni, da pretrganje zastaranja zoper glavnega dolžnika pretrga tudi zastaranje terjatve do poroka (1034. člen OZ).
Nobene podlage pa ni v zakonskih določbah za nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, to je, da je zastaranje zoper poroka ponovno začelo teči že z dnem pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Pravnomočnost sklepa o izvršbi ne pomeni zaključka izvršilnega postopka.
Ob upoštevanju dejstva, da gre za laično (prava neuko) stranko, ki zatrjuje obstoj težkega socialnega položaja, je treba ob poudarjeni socialni funkciji 104. člena SZ-1 ustrezno ovrednotiti in upoštevati tudi zatrjevanja o obveščanju upravnika o nastopu utemeljenih okoliščin, ki onemogočajo odpoved najemne pogodbe. Glede na že z zakonom določeno tesno povezanost med lastnikom stanovanja in upravnikom, ki je v določenem obsegu tudi zastopnik lastnika, je moč zaključiti, da je lahko ob ustreznem zatrjevanju okoliščin iz 104. člena SZ-1 nujnosti obvestitve lastnika stanovanja zadoščeno že v primeru podaje obvestila upravniku.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZST-1B, ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
izplačilo plače - stroški prevoza in prehrane - regres za letni dopust - odpravnina - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za postopek o pritožbi
Gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dne 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Za postopek o pritožbi z dne 21. 9. 2015 zoper sklep z dne 10. 9. 2015 je nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožeča stranka ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 10. 9. 2015 takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 28. 9. 2015.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok člen 3, 19.
mednarodni protipraven odvzem otroka – postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok – pogoji za izdajo sklepa o vrnitvi otroka
Čim je ugotovljeno, da otrok ni bil nezakonito odpeljan, ni podlage za izdajo sklepa o vrnitvi otroka po določbah Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
V lastni dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi z upravičenostjo do subvencije najemnine, se poleg pokojnine upošteva tudi invalidnina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0053141
SPZ člen 35, 66, 66/1, 70. ZNP člen 112. OZ člen 198.
solastnina - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - upravičenja solastnika - postopek za ureditev razmerij med solastniki - varstvo med več posestniki
Dokler sodišče ne odloči o uporabi stvari v solastnini oziroma delitvi nepremičnine, se ohranja dotedanji način izvrševanja izključne posesti solastnikov. Tožnica je zato upravičena do uporabnine, če toženec uporablja nepremičnino v večjem obsegu, kot je njegov solastniški delež, ne pa iz razloga, ker ima v izključni posesti del nepremičnine, ki po vrednosti odstopa od preostalih delov nepremičnine, ki jih ima (oziroma bi jih lahko imela) tožnica v izključni posesti. Gre za navidezno prikrajšanje, saj se šteje, da je tožnica v takšno prikrajšanje privolila, ker ni vložila predloga, s katerim bi zahtevala od sodišča, da odloči o uporabi nepremičnine, ki je v solastnini pravdnih strank.
ZPP v 180. členu določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, dokaze s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP). Ker je bil vložnik poučen, da opredeli tožečo in toženo stranko, postavi določen tožbeni zahtevek, dopolni navedbe, na katere opira zahtevek in predloži vse morebitne dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, prav tako tudi, da ima možnost zagotoviti si brezplačno pravno pomoč, pa vlagatelj vloge do tega dne ni popravil oziroma dopolnil, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je bila njegova vlopa pravilno zavržena.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zagovor - pravica do zagovora - kršitev pravice do zagovora
Bistvo pravice do zagovora (tudi v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti) je v zagotovitvi možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Določba 2. odstavka 85. člena ZDR-1 o pravici delavca do zagovora je namenjena njegovi obrambi, in sicer tako, da lahko v postopku pred odpovedjo pogodbe zaposlitvi sodeluje ter delodajalca seznani s svojimi ugovori. Da pa bi se delavec lahko uspešno zagovarjal, mu mora biti predhodno jasno predočeno, katere so tiste nepravilnosti pri njegovem delu, ki utemeljujejo zaključek o njegovi nesposobnosti, ter omogočen primeren rok za pripravo obrambe. Tožnici v vabilu na zagovor in pisnem obvestilu o očitanem razlogu nesposobnosti ni bilo jasno predočeno, katere so tiste nepravilnosti pri njenem delu, ki utemeljujejo zaključek o nesposobnosti. Splošno opredeljene nepravilnosti pa tožnici niso omogočile, da bi se lahko pripravila na zagovor in tam vsebinsko odgovorila na očitke o konkretnih pomanjkljivostih pri delu. Tudi če je tožena stranka kršitve tožnici nato ustno predstavila na samem zagovoru, se tožnica na zagovor vsebinsko ni mogla pripraviti v smislu izjave o očitanih kršitvah, oziroma ni imela možnosti opravičiti svojega ravnanja. To pa pomeni, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 200, 200/3. URS člen 22. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok
V obravnavni zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bi morala tožnica skladno s 3. odstavkom 200. člena ZDR-1 tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko je izvedela, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Tožnica je namreč v času, ko je bila v bolniškem staležu z drugo pravno osebo sklenila delovno razmerje za določen čas, to delovno razmerje pa je s sporazumom z dne 10. 1. 2015 prekinila dne 19. 1. 2015. Ker je tožnica dne 25. 2. 2015 na sodišče prve stopnje vložila vlogo za brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je najkasneje tega dne izvedela, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo, zato je tožba, vložena dne 10. 6. 2015 vložena po izteku zakonsko določenega tridesetdnevnega roka, prepozna in jo je sodišče prve stopnje skladno z določbo 1. odstavka 274. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 6, 6/7. OZ člen 179, 180, 181.
odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - diskriminacija
Ker iz obrazložitve sodbe ne izhaja, za kakšno obliko duševnih bolečin je sodišče prve stopnje tožniku priznalo odškodnino, se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas
Tožena stranka je s tožnico sklenila dvanajst pogodb o zaposlitvi oziroma anekse k pogodbam, in sicer za čas od 15. 9. 2009 do vključno 15. 6. 2014. Tožnica je zgolj po prvi pogodbi o zaposlitvi nadomeščala delavko, kasneje pa je ves čas delala isto delo, čeprav so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene zaradi nadomeščanja različnih delavk. Ker je tožnica ves čas pri toženi stranki delala enako delo, ne glede na poimenovanje delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi, je podlagi 56. člena ZDR-1 delovno razmerje prešlo iz določenega v nedoločen čas.
Tožena stranka je tožniku s sklepom z dne 9. 3. 2012 na podlagi 1. točke drugega odstavka 124. člena ZJU izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % plače za polni delovni čas, izplačane za mesec december 2011, v katerem je bila storjena kršitev. Določeno je bilo tudi, da je potrebno denarno kazen poravnati v 8 dneh po pravnomočnosti. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sklep z dne 9. 3. 2012 ob izdaji sklepa, s katerim je tožena stranka odločila, da se tožniku na podlagi dokončnega sklepa z dne 9. 3. 2012 pri plači za mesec maj 2012 odtegne izrečena denarna kazen, ni bil izvršljiv. Po določbi četrtega odstavka 128. člena ZJU izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh mesecih od dneva dokončnosti sklepa, torej določa le zastaranje, disciplinskemu organu pa prepušča, da sam določi in pazi na trenutek nastopa izvršljivosti odločb predstojnika o disciplinski odgovornosti. V konkretnem primeru sklep disciplinskega organa o disciplinski odgovornosti tožnika z dne 9. 3. 2012 še ni postal izvršljiv, saj sklep še ni postal pravnomočen, ker se o njem še vodi postopek. Tožena stranka je imela možnost, da morebitno nepravilnost v sklepu disciplinske komisije ustrezno popravi, zato se ne more sklicevati na pomoto. Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom z dne 21. 5. 2012 dovolila izvršbo denarne kazni na podlagi neizvršljivega sklepa z dne 9. 3. 2012, je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljeno razveljavilo.
Tožena stranka je na podlagi izpodbijanih pravnih poslov (nadomestna izpolnitev z izročitvijo premičnin in posledično izvedena kompenzacija medsebojnih terjatev, na podlagi katere je stečajni dolžnik v razmerju do tožene stranke izpolnil svojo obveznost) prejela plačilo svoje terjatve, nikakor pa ni pridobila nobenega zavarovanja za to terjatev, kar predstavlja objektivni pogoj izpodbojnosti po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je zaradi zmanjšanja stroškov poslovanja ukinila delovno mesto vodje prodaje v določeni podružnici, ki ga je zasedal tožnik. Tožnikova dela je prenesla deloma na direktorja podružnice, deloma na preostale zaposlene delavce, delno pa na zaposlene v predstavništvu v tujini. To pa predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je dokazala tudi, da tožniku ne more ponuditi nove pogodbe, saj nima na voljo drugih delovnih mest, ki bi ustrezala izobrazbi, znanju in delovnim izkušnjam tožnika. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
SPZ člen 9, 28, 43, 43/2, 45, 45/4, 269. ZTLR člen 28.
priposestvovanje – pogoji – dobrovernost – dedovanje – dejansko stanje – dokazna ocena – dokazovanje
Dedič je dolžan preverjati lastninska stanja stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari.
odpravnina - odpoklic s funkcije - poslovodja - neutemeljen odpoklic - razlogi za odpoklic
Tožnica je imela sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi predsednice uprave družbe A. d.d., v kateri je bilo dogovorjeno, da ima predsednica uprave, če jo skupščina delniške družbe predčasno odpokliče brez utemeljenega razloga, pravico do odpravnine v višini 6-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je dosegla v zadnjih 12 mesecih, ko je opravljala funkcijo predsednice uprave, če je opravljala funkcijo po tej pogodbi manj kot 12 mesecev, pa se izračuna njena mesečna povprečna plača za obdobje, ko je opravljala funkcijo. Družba A. se je statusno preoblikovala iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, tožnica pa je bila s sklepom skupščine razrešena kot direktorica. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi predsednice uprave, ker je bila s funkcije odpoklicana neutemeljeno. Tožnica je bila s funkcije neutemeljeno odpoklicana zato, ker v sklepu o odpoklicu s funkcije niso bili navedeni razlogi za odpoklic. Če namreč v sklepu o odpoklicu članov in predsednika uprave delniške družbe niso navedeni razlogi za odpoklic, gre za odpoklic brez utemeljenih razlogov. Enako velja velja tudi za družbo z omejeno odgovornostjo in odpoklic poslovodje (direktorja).
ZPP člen 125a, 124, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti Slovenije člen 47. ZDR-1 člen 85, 85/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - opozorilo pred odpovedjo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani del sodbe nima razlogov o odločilnih dejstvih, tako da je ni mogoče preizkusiti. To se nanaša zlasti na predhodno opozorilo kot podlago za redno odpoved iz krivdnega razloga, ki je predmet obravnavanega individualnega delovnega spora. Sodišče prve stopnje namreč domnevne kršitve iz opozorila pred odpovedjo ni obravnavalo. Predhodno pisno opozorilo v smislu 1. odstavka 85. člena ZDR-1 pa je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je lahko zakonita le, če je v obeh primerih šlo za kršitev delovnih obveznosti. Zaradi zmotne pravne presoje o pomenu predhodnega opozorila pri odločanju o zakonitosti kasneje podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bilo dejansko stanje tudi nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sodbe ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - sodna razveza - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Tožnik je podal pisni zagovor, v katerem se je opredelil do očitkov v pisni obdolžitvi. Razlog za to, da pooblaščena oseba za izvedbo zagovora in podajo odpovedi do podaje odpovedi ni bila seznanjena s pisnim zagovorom tožnika, je na strani prvotoženke, ki ji pisnega zagovora ni pravočasno posredovala. Ker se prvotoženka (za podajo odpovedi pooblaščena oseba) neupravičeno ni seznanila s pisnim zagovorom, čeprav bi to lahko storila, je bila tožniku kršena pravica za zagovora. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Zmotna je odločitev sodišča prve stopnje, ko je že s prvim naslednjim dnem po odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-to razvezalo, ob tem pa ni ugotavljalo, ali je bil tožnik zaposlen ali ne. Res je, da delavec ne more imeti sklenjenih dveh delovnih razmerij pri dveh delodajalcih hkrati za poln delovni čas, vendar je tožnik to tudi upošteval in zahteval priznanje delovnega razmerja zgolj za čas, ko je bil nezaposlen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da se pogodba o zaposlitvi razveže z dnem odločitve sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 114, 114/1, 114/2, 114/2-3- 200, 200/3, 226. URS člen 155.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - varstvo pred odpovedjo
ZDR-1 v 114. členu ureja status delavcev pred upokojitvijo in v drugem odstavku določa, da varstvo starejših delavcev po 3. alineji drugega odstavka ne velja v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe v skladu s prejšnjo alinejo (če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom tega zakona). Tožnik je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že dopolnil 55 let starosti in je ob upoštevanju 226. člena ZDR (ki določa postopno zviševanje starosti za delavce pred upokojitvijo) že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo. Zato za tožnika ne velja posebno varstvo pred odpovedjo in je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.