ZP-1 člen 44, 44/3, 214, 214/6. ZSKZDČEU člen 85, 86.
izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja globe
V predmetni zadevi se namreč pred iztekom absolutnega zastaralnega roka globe še ni začela izvrševati, saj se z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice, začne šele postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU, za začetek izvrševanja globe v smislu 44. člena ZP-1 pa je treba šteti tisti trenutek, ko se začne postopek prisilne izterjave globe tj. trenutek izdaje sklepa o davčni izvršbi.
V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravno-teoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objektivnih meril. Vprašamo se, kako bi v konkretni situaciji ravnal nekdo, ki vodi podjetje primerljive velikosti, dejavnosti in tudi gospodarskega položaja, in ki ima za vodenje podjetja vsa potrebna strokovna znanja in izkušnje, pri čemer se od članov uprave zahteva postrožena - profesionalna skrbnost.
Dolžnost zvestobe (oziroma lojalnost) pa na splošno pomeni, da morajo biti člani poslovodstva družbi lojalni in zmeraj delovati tako, kot zahtevajo njeni interesi. V prvem odstavku 263. člena ZGD-1 je izrecno določeno, da morajo člani organov vodenja (ali nadzora) ravnati v dobro družbe, zato ima dolžnost zvestobe v našem pravu neposredno zakonsko podlago. Dolžnost zvestobe se kaže v prepovedi pridobivanja posebnih koristi. Člani uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora ter izvršni direktorji ne smejo izrabljati svoje funkcije za doseganje lastnih koristi ali koristi kateregakoli drugega, katerega interesi so lahko v nasprotju z interesi družbe. Hkrati se dolžnost zvestobe nanaša na preprečevanje in obvladovanje konflikta interesov, v katerem se lahko znajde član poslovodstva ali organa nadzora. V zvezi s tem kot izhodišče velja, da imajo v primeru takšnega konflikta interesi družbe v vseh ozirih prednost pred lastnimi interesi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003802
ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 23.
zaseg motornega vozila - odvzem predmetov
Razloge, zaradi katerih obdolženčev oče potrebuje zaseženo osebno vozilo, je v zadostni meri in na primeren ter pravilen način upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je pri tehtanju pomena predmeta lastnine za osebo, ki se ji tak predmet odvzema, pravilno ocenilo, da nevarnosti, ki obstaja v primeru, če bi osebno vozilo ostalo v lasti obdolženčevega očeta, odtehta zatrjevane neugodnosti, ki jih bo zaradi tega utrpel obdolženčev oče, kateremu je z odvzemom onemogočen prevoz na delo in z dela ter obiskovanje sorodnikov v tujini. Pri tem je pomembno poudariti, da fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrška, po ZP-1 ni pogojen z nikakršnim subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega dejanja. V predmetni zadevi pa je odvzem predmeta vsekakor potreben, saj je obdolženec v zagovoru povedal, da je avtomobil uporabljal brez očetove vednosti in da očeta tudi ni seznanil s storjenimi prekrški ter dejstvom, da mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan pred uveljavitvijo ZP-1H, torej pred 14.6.2013, se uporablja določba drugega odstavka 23. člena ZP-1, po kateri je pojem hujšega prekrška opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-8. ZST-1 člen 5, 5/4, 13, 13/1, 34, 34/3.
odmera sodne takse v postopku o prekršku - predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga
Ker je v postopku o prekršku sodišče dolžno o obveznosti plačila sodne takse kot enega izmed stroškov postopka o prekršku odločiti s sodbo o prekršku, v kateri mora odmeriti sodno takso in določiti rok za njeno plačilo, je v postopkih o prekrških določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 potrebno razlagati tako, da lahko zavezanec za plačilo sodne takse zaprosi za oprostitev, delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po izdaji sodbe o prekršku na prvi stopnji tako, da vloži pritožbo zoper sodbo o prekršku v delu, s katerim je odmerjena sodna taksa in takšno svojo pritožbo utemeljuje z razlogi, ki bi jih sicer moral uveljavljati v predlogu za oprostitev plačila sodne takse.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058627
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12, 12/1. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – prodaja več nepremičnin – posamezni del stavbe – poslovni prostor – skupni prostori – ločena prodaja nepremičnin – najugodnejša ugotovljena vrednost – poplačilo upnika – ustrezen obseg izvršbe – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – popravni sklep
Ugotovitev vrednosti nepremičnine ni samo eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, temveč je predvsem priprava na naslednjo fazo - prodajo nepremičnine.
Kadar so znane tako vrednosti posameznih nepremičnin kot tudi vrednosti nepremičnin po posameznih etažah in celotna vrednost vseh nepremičnin skupaj, se povečajo možnosti za (vsaj delno) uspešno izvedbo izvršilnega postopka, sodišče pa lahko ob prodaji nepremičnin tudi ustrezno upošteva določbo 3. člena ZIZ glede ustreznega obsega izvršbe.
ZPrCP člen 107, 107/1. ZP-1 člen 51, 51/1, 155, 155/1-6. ZNPPol člen 4, 4/1-2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nedovoljen dokaz – preizkus alkoholiziranosti – poseg v zasebnost in zasebno lastnino obdolženca
Po prvem odstavku 51. člena ZP-1 prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Takšno ravnanje nalaga policistom tudi določba 2. alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bil podan sum, da je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, ko je storil prekršek iz petega odstavka 37. člena ZPrCP, saj je z vozilom zapeljal na nasprotno smerno vozišče preko prekinjene ločilne črte smernega vozišča in z levim kolesoma zapeljal oziroma trčil v betonski cestni robnik, ob tem pa je tako glede na prijavo anonimne osebe kazal znake opitosti od alkohola, enake znake pa so pri njem zaznali tudi policisti v postopku. Zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu anonimne prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze potrebne za odločitev o prekršku. Ker je bil podan tudi sum vožnje pod vplivom alkohola, so bili dolžni in upravičeni odrediti tudi preizkus alkoholiziranosti.
Dejstvo, da so obdolženca izsledili, ko je bil z vozilom že parkiran na parkirišču na naslovu C. 1, dvomov v zakonitost ravnanja policistov ne vzbuja. Policisti namreč zaradi izvedbe postopka z obdolženim niso vstopili ne v stanovanje obdolženega, ta namreč stanuje povsem drugje (kar je razvidno iz navedb obdolženca o naslovu prebivališča, ki jih je dal sodišču ob zaslišanju-list. št. 24 spisa), prav tako obdolženi zgolj pavšalno navaja, da je tam, kjer je bil voden postopek zasebno zemljišče. Tudi če bi bilo to res, je treba izpostaviti lokalnemu prebivalstvu splošno znano dejstvo, da se na naslovu C. 1 nahaja stavba z zobno in okulistično ambulanto, pred katero je vsakomur dostopno parkirišče. Zato policisti s tem, ko so pristopili do obdolženca, ki je bil s svojim vozilom parkiran na tem parkirišču, niso posegli v njegovo zasebnost in zasebno lastnino obdolženca.
Tožnik je v tožbi navajal, da je obrazložitev izpodbijane odločbe tožene stranke o njegovi začasni premestitvi nepopolna, vendar ni zatrjeval, da za začasno premestitev ni bilo utemeljenih razlogov. Tožnik je bil napoten na drugo delo zaradi izvajanja nalog zunanjega varovanja objektov, kar je v skladu s 7. točko 1. odstavka 3. člena ZPol, po kateri so naloge policije tudi varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev. Ker tožnik ni zatrjeval, da je premestitev neutemeljena, izpodbijana odločba ni nezakonita zgolj zato, ker potreba po tožnikovi premestitvi ni podrobneje utemeljena.
stvarna pristojnost - nepremoženjska škoda - nezgoda pri delu - pogodba o zaposlitvi - podjemna pogodba
Tožnik s tožbo vtožuje plačilo gmotne in negmotne škode, ki naj bi jo utrpel v delovni nezgodi pri toženi stranki. Tožnik dela pri toženi stranki ni opravljal na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi pogodbe civilnega prava, v delovnem razmerju pa je bil pri drugi družbi. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - ponovna odmera - sporazum z Bosno - mednarodni sporazum - tuj nosilec zavarovanja
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Nemčiji kot tretji državi priznal tožniku pravico do starostne pokojnine v Republiki Nemčiji na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Nemčijo in Bosno in Hercegovino, so podani pogoji v smislu določbe tretjega odstavka 36. člena Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ), zaradi katerih po uveljavitvi BBHSZ tožnik ni bil upravičen do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji. Zato niso podani pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma niso podani pogoji za preračun pokojnine, priznane s strani nosilca zavarovanja v BIH po 37. členu BBHSZ.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prenehal pravni interes za pravdo
Predhodna odredba (ki v predmetni zadevi niti še ni pravnomočna) pomeni zgolj pogojno pridobitev ločitvene pravice. Tožeči stranki je s priznanjem terjatve v stečajnem postopku prenehal pravni interes za vodenje te pravde, saj izvršilni naslov za svojo terjatev že ima. Prav predmetna situacija dodatno kaže na to, da s predhodno odredbo upnik ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj ni mogoče nadaljevati te pravde zgolj zato, da se ohrani ločitvena pravica. Pravdni postopek se izčrpa v odločitvi o terjatvi.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 163.a. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14.
invalidnost III. kategorije - kontrolni pregled
Ob morebitni odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov sodišče lahko prizna le tiste pravice in v takšnem obsegu, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje gredo po zakonu. Kontrolni pregled ni pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja, temveč v primeru pričakovanega izboljšanja zdravstvenega stanja možnost nosilca zavarovanja, da po preteku določenega obdobja preveri, ali še obstajajo razlogi za priznano pravico. Sodba sodišča prve stopnje v delu izreka, po katerem kontrolni pregled ni potreben, nima podlage v tožbenem zahtevku. Sodba v tem obsegu tudi nima dejanskih niti pravnih razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati gre za sojenje extra petitum.
Pri tožniku je zaradi zdravstvenih težav potrebna tudi časovna razbremenitev v okviru III. kategorije invalidnosti. Zato mu je, ob pravilno uporabljeni 3. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, vključno s časovno razbremenitvijo.
ZPP v prvem odstavku 241. člena določa, da sme sodišče, če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, odredi, da se privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300,00 EUR. Prisilno privedbo kot primarno sankcijo in (poleg nje) denarno kazen kot sekundarno sankcijo je dopustno izreči le pod dvema pogojema: da je bila priča v redu povabljena in da svojega izostanka ni opravičila. Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokaza ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva, opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek oziroma za preložitev naroka.
Da se sodišče lahko prepriča, ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko predsednica senata v skladu z določilom prvega odstavka 241. člena ZPP prepričala, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv. Le navedba priče, da je v času razpisane pravdne zadeve v tujini, je nedvomno premalo, da bi se predsednica senata lahko prepričala v opravičljivost njenega izostanka, zato bi jo morala pozvati, da za to predloži ustrezne dokaze.
V tem individualnem delovnem sporu tožeča stranka uveljavlja plačilo zneska, ki ga je izplačala toženi stranki po pravnomočni sodbi (za izplačilo reparacije in stroškov v zvezi z nezakonito izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi). Ker sta bili sodba sodišča prve in druge stopnje razveljavljani s sklepom Vrhovnega sodišča, v ponovljenem postopku pa je bil tožbeni zahtevek tožene stranke pravnomočno zavrnjen, je odpadla podlaga, na podlagi katere je tožeča stranka toženi stranki izplačala navedeni znesek. Zato je tožbeni zahtevek na vrnitev izplačanih zneskov utemeljen.
subsidiarni dolžnik - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - pisni poziv na izpolnitev
Za uveljavljanje obveznosti od subsidiarnega dolžnika se ne zahteva, da je proti glavnemu dolžniku uveden (ali celo končan) kakšen sodni postopek, pač pa zadošča (navaden) pisni poziv, za se šteje tudi pošiljanje računov glavnemu dolžniku.
ZZVZZ člen 23, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 44/2-3, 45, 49.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožniku ne gre za nobeno od stanj, ki so v 45. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja navedena kot razlog za napotitev na zdraviliško zdravljenje. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
Tožba je bila toženi stranki v odgovor vročena po tem, ko je bilo pooblastilo direktorja že izbrisano iz sodnega registra. Zato odrejeni pripor zoper direktorja ni vplival na možnost zakonitega zastopnika tožene stranke, da odgovori na tožbo. Zakonita zastopnica tožene stranke je bila v tistem času tudi direktorica, ki je podpisala predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožena stranka predlagala vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.