evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - pravica do starostne pokojnine
Tožena stranka je tožnika na dan, ko je dopolnil starost 65 let ter pokojninsko dobo 32 let 9 mesecev in 8 dni, s čimer je izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zakonito prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56.a. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8.
ugovor novega dolžnika – omejeni ugovorni razlogi – prehod obveznosti – odgovornost aktivnega družbenika – nastanek obveznosti – izstop iz družbe – izpodbojna pravna domneva – kreditna pogodba
Ker prva dolžnica ni uspela izpodbiti pravne domneve, da je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje, v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe pa je imela položaj njenega družbenika, velja za aktivno družbenico in odgovarja upniku za izterjevano obveznost po kreditni pogodbi, ki je nastala do takrat, ko ji je prenehal položaj družbenika.
začasna nezmožnost za delo - pravni interes - zavrženje tožbe - stroški postopka
Tožba, s katero tožnik uveljavlja, da naj se ugotovi začasna nezmožnost za delo za obdobje, za katero mu je bila začasna nezmožnost že priznana s strani osebne zdravnice, se zavrže, saj tožnik za takšno tožbo ne izkazuje pravnega interesa.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - plača - regres za letni dopust - odpravnina
Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - izostanek odgovora na tožbo - mediacija
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku (v pretežni meri) ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka ugovarja prisojenim zneskom, niso dovoljene, priložen odgovor na tožbo pa ni upošteven. Prav tako velja za predlagani postopek mediacije, ki glede na izid tega individualnega delovnega spora ni več smiseln.
ZPP člen 335, 336, 343, 343/3, 365, 365/1-1. ZIZ člen 15.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – neizpodbojna domneva pripoznave zahtevka – pritožbeni razlogi – procesna neaktivnost
V sporu majhne vrednosti sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi zahtevku, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj zakon zaradi pasivnosti tožene stranke določa neizpodbojno domnevo pripoznave tožbenega zahtevka.
odškodnina zaradi smrti sestre – trajnejša življenjska skupnost – dokazna ocena – prosta presoja dokazov
Ker med tožnikom in sestro A. pred njeno smrtjo trajnejša življenjska skupnost ni obstajala, drugačna interpretacija vsebine uradnega zaznamka niti razloga, zakaj se A. ni udeležila očetovega pogreba, na utemeljenost tožnikovega zahtevka ne more vplivati.
Odločitev, da so v predmetni zadevi podane spremenjene okoliščine, zaradi katerih je treba preživnino določiti na novo, je materialnopravno pravilna. V tem okviru niso toliko pravno relevantni deloma spremenjeni stiki s tožencem in dve novi izven šolski dejavnosti, ki ju obiskuje tožnica, temveč je odločilno dejstvo njenega odraščanja in vstopa v osnovno šolo, kar celovito gledano spreminja njene potrebe.
redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - pooblastilo upravnika pri izvedbi rednih vzdrževalnih del manjšega pomena - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu
Določilo 51. čl. SZ-1 je kogentno; upravnikova dolžnost izvedbe rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti izhaja iz zakona in etažni lastniki ga te dolžnosti ne morejo odvezati ali je omejiti npr. z določanjem vrednosti tovrstnih del.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068560
ZOR člen 18, 18/1, 206, 206/3, 414. ZPP člen 214, 214/2.
poplavljanje reke - odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost dolžnikov – vsebina solidarnosti dolžnikov – skrbnost dobrega gospodarja – sklicevanje na navedbe iz prejšnje pritožbe
V konkretnem primeru sta bila vzroka poplavljanja reke v neustrezni rekonstrukciji ceste in v opustitvi ustreznega jaška za odvodnjavanje, za kar je bila odgovorna tožena občina in v nereguliranju in neočiščeni strugi reke, za kar je odgovorna republika (ki ni bila tožena stranka). Zato je utemeljen tožbeni zahtevek zoper toženo stranko na podlagi določb 3. odstavka 206. člena ZOR in 414. člena ZOR.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, kar med drugim pomeni tudi to, da se ni mogoče pavšalno sklicevati na prejšnje pritožbene navedbe iz prejšnje pritožbe.
Rubež premičnin je izvršitelj poskusil opraviti še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe, zato so stroški, ki so nastali s poskusom rubeža, potrebni za izvršbo.
služnostna pravica – priposestvovanje služnosti – čas priposestvovanja - trditveno in dokazno breme
Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je napačno zaključilo, da ni dokazano priposestvovanje služnosti v dobri veri v desetih letih, saj t.i. pravo priposestvovanje, ki temelji na ustreznem pravnem naslovu in dobrovernosti tistega, ki priposestvovanje zatrjuje, sploh ni bilo predmet tožbenih trditev in zato sodne presoje.
izločitev sodnika – izločitev izvedenca – ogled stanovanja zaradi izvedbe izvedenskega mnenja – rok za pripravo na izvedbo dokaza
Izločitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 247. člena ZPP so lahko zgolj tiste okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi, ali če bi njegovo ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke.
Spornost procesnih odločitev oziroma procesnega vodstva razpravljajočega sodnika praviloma ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Ogled stanovanja, ki ga uporablja pravdna stranka in je zato potrebno njeno sodelovanje, zaradi izdelave izvedenskega mnenja oziroma cenitve o višini uporabnine, predstavlja izvedbo dokaza v smislu določbe 222. člena ZPP. Določba 280. člena ZPP o petnajstdnevnem roku za pripravo na glavno obravnavo se ne nanaša na izvedbo dokazov, torej tudi ne na izvedbo dokaza z ogledom predmeta, ki ga opravi izvedenec.
Ker dolžnikova pritožba ne vsebuje njegovega podpisa, gre za nepopolno pritožbo, ki je sodišče ne vrača stranki v dopolnitev, saj se v postopku s pritožbo pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
Sodišče ni vezano na kazensko sodbo glede ključnega vprašanja za to pravdno zadevo, namreč, ali je toženec na kraju nesreče nudil osebne podatke in podatke o zavarovanju ali ne, saj opustitev nudenja osebnih podatkov in podatkov o zavarovanju, kar je razlog za izgubo zavarovalnih pravic, ni objektivni znak kaznivosti pri kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, za katerega je bil pravnomočno obsojen.
posadna listina – pravni naslov za prenos pravice – večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice – vknjižba pravice
Zgolj izjava zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju priznava lastninsko pravico na nepremičnini, ne zadošča za vknjižbo lastninske pravice. Posadni listini bi morala biti priložena pogodba, ki izkazuje veljavni pravni naslov za prenos pravice; sicer pa bi morali pri sklenitvi posadne listine, ker je šlo za večkratne zaporedne izvenknjižne prenose, kot stranke nastopati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor – odpoved najemne pogodbe – odstop od najemne pogodbe
Pri prenehanju najemnega razmerja ZPSPP loči odpoved in odstop od najemne pogodbe. Razlika je v tem, da za odpoved ni zakonsko določenega krivdnega razloga, določen pa je enoletni odpovedni rok, za odstop od najemne pogodbe pa je določen zakonski krivdni razlog in krajši (osemdnevni) odpovedni rok.
ZPP člen 8. ZOR člen 73. SPZ člen 43, 43/1, 269, 269/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – zakonita posest – dobrovernost posesti – priposestvovalna doba – upravljanje s stvarjo – posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Le v teoriji velja, da vpis v zemljiški knjigi (vedno) izključuje dobrovernost stranke. Sodišče mora vselej pretehtati vse okoliščine primera.
Pri vsaki presoji dobrovernosti je pomemben tudi časovni element. Ravnati v dobri veri pomeni tudi ravnati v skladu z dobrimi običaji. Na tem mestu zato tudi ni možno spregledati tega, da zemljiška knjiga v času prevlade družbenolastninskih razmerij, v katerega sega sklenjeni dogovor med sosedi, ni imela enakega dejanskega pomena, kot ga ima oziroma bi ga morala imeti v urejenem in stabilnem sistemu stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
Tožena stranka je prehitro (brez preverjanja pri tožeči stranki) in brez zadostne skrbnosti objavila za prvo tožečo stranko žaljiv članek, pri čemer v trenutku objave prispevka ni mogla popolnoma verjeti v resničnost zapisanega. Ob tem pa je bilo pisanje tudi senzacionalistično, kar nenazadnje priznava v svojem zaslišanju tudi avtorica članka sama. Sodišče druge stopnje na navedeno opozarja, saj je ob upoštevanju načela sorazmernosti dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje.
zaznamba spora – zaznamba spora o pridobitvi pravice – pogoji za zaznambo spora
Zaznamba spora se med drugim dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze.
Ali je bila tožba že vročena in ali je bila tožencu dana možnost obravnavanja v pravdni zadevi na podlagi tožbe, za odločanje o zaznambi spora ni pomembno.