Pri tožniku je podana deformacija prsno-ledvene hrbtenice že iz otroških let, zaradi česar bi bilo mogoče pri njem ugotavljati zmanjšano delovno zmožnost (invalidnost) le v primeru dokazanega poslabšanja tega zdravstvenega stanja. Ker tovrstnega poslabšanja iz medicinske dokumentacije ni ugotoviti, tožbeni zahtevek za (odpravo odločb toženke in za) razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljen. .
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi mobbinga in diskriminacije je bil utemeljeno zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta imeli nadrejeni uslužbenki do tožnice korekten odnos, da sta jo kot kvalificirano uslužbenko cenili, nista pa tolerirali neopravljanja nekaterih odrejenih nalog. V času odsotnosti sta jo morali razrešiti z dela na nekaterih projektih, ki so bili vezani na rok, da ne bi prišlo do zamude. Tožena stranka tudi v zvezi s premestitvijo ni ravnala krivdno in tožnici ni hotela škodovati niti je ni premestila, zato ker je tožnica predhodno sprožila postopek za varstvo pravic.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-b, 5, 22, 94, 94/3, 94/3-2, 103. ZDR člen 80, 80/1, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3. OZ člen 18.
nadomestilo za invalidnost – prenehanje delovnega razmerja
Kljub formalni pomanjkljivosti postopka, ko delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu ni pridobil mnenja komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in četudi delavec zoper odpoved ni uveljavljal sodnega varstva v predpisanem roku, ni mogoče sklepati, da mu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi. Upoštevaje, da je bil podan utemeljen razlog za odpoved, je treba šteti, da je delavcu delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, tako da je upravičen do vtoževanega nadomestila za invalidnost.
V kolikor je torej tožena stranka menila, da zavrnitev njenega dokaznega predloga predstavlja procesno kršitev, bi le-to morala grajati takoj. Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je namreč postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožena stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala, zaradi česar tega ne more več uspešno uveljavljati s pritožbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi
Pisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke odpovedi, delodajalec se učinkom odpovedi (enostranske pisne izjave o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, da odpoved preklicuje.
Z določitvijo pokojninske osnove je zakonodajalec sledil načelu solidarnosti. Upoštevanje tega načela ne nasprotuje načelu socialne države niti iz njega izvirajoči pravici do socialne varnosti. Tožnikove ustavne (in druge) pravice niso bile kršene, ker je ob ugotovitvi, da njegova starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, skupaj z uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjen od najvišje pokojninske osnove, tožena stranka starostno pokojnino odmerila glede na najvišjo pokojninsko osnovo.
ustavitev postopka – izostanek z naroka – pooblastilo
Sprememba vpisa pooblaščencev tožeče stranke v sodni register na pooblastilno razmerje nima vpliva, pooblastilo zaradi tega tudi ne preneha. Ker v konkretnem primeru pooblastilo ni bilo odpovedano ali preklicano, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vabilo na narok za glavno obravnavo vročilo pooblaščencu in nato, ob odsotnosti tako pooblaščenca kot tožnice, izdalo sklep o ustavitvi postopka.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 113, 113/1, 114, 126, 126/1.
nezmožnost za delo – začasna zadržanost od dela – stroški upravnega postopka – stroški postopka
Konkretni postopek ugotavljanja nezmožnosti za delo in drugih razlogov o začasni zadržanosti od dela do 30 dni se je začel na zahtevo stranke (tožnika v sodnem postopku), v postopku pa ni bilo udeleženih več strank. Zato tožeča stranka sama krije svoje stroške za zastopanje v upravnem postopku.
invalidnost - invalid I. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna odločba - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo celotno medicinsko dokumentacijo do izdaje dokončne (ne le prvostopne) odločbe toženca. Ker je v tem okviru ugotovilo, da je pri tožniku prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da ni imel več preostale delovne zmožnosti, ga je utemeljeno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZSDU člen 99.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ukinitev delovnega mesta
Sodišče prve stopnje v individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega mesta, ne more presojati pravilnosti in zakonitosti postopka sprejemanja splošnega akta delodajalca, s katerim je bilo delovno mesto ukinjeno. Morebitne kršitve v tem postopku bi lahko uveljavljal le svet delavcev v kolektivnem delovnem sporu oziroma v arbitražnem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064348
ZPP člen 108, 108/5, 191, 300, 300/3. ZIL-1 člen 33, 33/1, 33/2, 37, 37/2. OZ člen 186, 186/3.
model – kršitev modela – določenost tožbenega zahtevka – razdružitev postopka – ločeno obravnavanje zahtevkov
V okviru sodnega varstva pravic po 37. členu ZIL-1 tožeča stranka ne more doseči sodne prepovedi ravnanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot konkretne kršitve pravic iz tega člena. Za dosego prepovedi kršitvenih dejanj je treba najprej izkazati njihov obstoj, kar terja navedbo konkretnega dejanskega stanu, ki ustreza zakonskemu dejanskemu stanu iz 37. člena ZIL-1. Tako bi morala tožeča stranka konkretizirano navesti vsebinske značilnostne prvine, ki opredeljujejo videz modela oziroma izdelka, ki je zaščiten ter v tožbenem zahtevku navesti konkretna kršitvena dejanja, to pomeni vsebinske značilnostne prvine videza rokavic, ki jih izdeluje oziroma prodaja vsaka od toženih strank, ki kršijo njen zaščiteni model. Abstraktna prepoved po opustitvi vsakršne nepooblaščene prodaje, proizvodnje ali drugačne uporabe zaščitenega modela ter bodoča prepoved vsake proizvodnje, distribucije, skladiščenja, nepooblaščene uporabe ali poseganja v model, zaradi nekonkretiziranosti, ne omogoča presoje o predpostavkah kršitvenih dejanj.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 34, 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – majhna tatvina – poskus
Kaznivo dejanje poskusa kaznivega dejanja majhne tatvine ne obstaja, saj poskus majhne tatvine ni kazniv. Glede na to tožnici očitano ravnanje (da si je v poslovalnici tožene stranke protipravno prilastila izdelke v skupni vrednosti 8,32 EUR) ne vsebujejo vseh znakov kaznivega dejanja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. pa ni utemeljena.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZPP člen 274, 339, 339/1.
sprememba pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – zavrženje tožbe – relativno bistvena kršitev določb postopka – meje preizkusa po uradni dolžnosti
Tožnik nima neposrednega sodnega varstva glede tožbenega zahtevka za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak bi moral najprej nasloviti zahtevo na toženo stranko v skladu s 1. odst. 204. ZDR. Ker tega ni storil, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavreči, ker je o tožbenem zahtevku odločilo po vsebini, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka. Vendar tožnik obstoja te kršitve s pritožbo ni uveljavljal, pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, tako da ni imelo podlage, da bi sodbo sodišča prve stopnje v delno razveljavilo in tožbo v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za spremembo pogodbe o zaposlitvi, zavrglo.
ZZVZZ člen 29, 100. POZZ člen 229, 230. ZDR člen 137.
začasna nezmožnost za delo
Tožnica je bila na podlagi odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju začasno nezmožna za delo za polni delovni čas. To je podlaga za priznanje nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela. Delodajalcu gre pravica do refundacije nadomestila, izplačanega delavki za sporno obdobje in sicer za poln delovni čas, ne pa le za šest ur dnevno.
URS člen 26, 125. ZVPSBNO člen 4, 25. OZ člen 352.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - protipravno ravnanje sodnika - zastaranje odškodninske terjatve
O sodnikovem protipravnem ravnanju lahko govorimo le tedaj, če sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona ali če določen predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti ali če iz tega razloga namerno ugotovi relevantne dejanske okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
vročanje – vročanje pravni osebi – izogibanje vročanju – nabitje na vrata – fikcija vročitve
Kot „pravnorelevantne“ je mogoče šteti zgolj poskuse vročanja na poslovnem naslovu tožene stranke (skupaj pet poskusov vročitve), vendar pa predhodni neuspeli poskusi vročitev predstavljajo okoliščino, ki pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da tožena stranka ni poskrbela za možnost vročitve oz. da izogibanje vročitvam tudi s strani zakonitega zastopnika tožene stranke kaže na zlorabo, ki ji ne gre dati pravnega varstva. Dejstvo, da pravna oseba ne organizira svojega poslovanja tako, da bi uredila sprejemanje pisanj na svojem sedežu, nikakor ne more iti v škodo nasprotne stranke, ki se zanese na podatke v sodnem registru.
Zštip člen 11, 13, 13/1, 16, 18. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 11. ZDoh-2 člen 97, 97/2, 113, 113/2.
državna štipendija – skupni dohodek družine – izguba
Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ničnost – izpodbojnost – zmota
ZDR ne določa, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven tudi v primeru izostanka določbe o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti. Iz tega razloga zato sporazum ni neveljaven, neveljaven pa tudi ni, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik seznanjen s posledicami, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064254
ZPP člen 8. OZ člen 435, 1035.
dokazi in dokazna ocena – prosta presoja dokazov – prodajna pogodba – asignacijska pogodba – izpolnitveni pomočnik
V danem primeru na podlagi vsakega posameznega dokaza sicer res ne bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo je nastopal kot naročnik dobavljenih plošč. Je pa to mogoče ugotoviti na podlagi analize vsakega posameznega dokaza v primerjavi z drugimi (komparacijo) in na podlagi presoje vseh skupaj (sinteza).