V času, ko je bila tožnica odsotna z dela zaradi bolniškega staleža (v času nosečnosti), ji delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati s tem, ko jo je tožena stranka odjavila iz socialnih zavarovanj.
Napačno je stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
Ob sklenitvi pogodbe je bil namen tožnikov, da pokojnemu nudita pomoč, da bi mu olajšala življenje. Zato je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njun prispevek potrebno presojati z zornega kota načela volenti non fit iniurija oziroma določila 191. člena OZ.
Na podlagi ugotovitve, da je bila pri toženi stranki utečena praksa, da je direktor periodično dvigoval plače vsem zaposlenim, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica za čas, ko ji tožena stranka plače ni izplačala, upravičena do plače v višini, kot jo je pred tem prejemala, in ne le v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0059706
Pravilnik o priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Na dan uveljavitve ZASP-B je bil v veljavi Pravilnik o priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 29/1998 (Pravilnik '98) in njegova tarifa, ki se je štela za veljavni skupni sporazum, sklenjen z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del, Ur. l. RS, št. 138/2006 (Pravilnika '06) skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe.
V 11. členu Pravilnika '98 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar je to normativni del pravilnika, in ta ni bil sestavni del veljavne tarife, zato z uveljavitvijo ZASP-B ni postal sestavni del skupnega sporazuma.
ZObr člen 57, 57/7, 57/4, 57/4-4, 57/4-5, 57/4-12, 58, 58/5. KZ-1 člen 275, 275/2.
vojak - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - zagovor - pravica do obrambe
Tožniku pravica do obrambe ni bila kršena, saj je bila disciplinska obravnava izvedena skoraj tri mesece po nezgodi, ko je bil tožnik že nekaj časa v domači oskrbi. Toženi stranki tudi ni predložil medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala kakršenkoli sum v njegovo sposobnost spremljanja in razumevanja dejanj. Iz tega razloga okoliščina, da je bil tožnik v času postopka v bolniškem staležu, še ne pomeni, da tožnik ni bil sposoben spremljati disciplinskega postopka. Na disciplinski obravnavi tudi ni izpostavil, da ne bi razumel vsebine sklepa o uvedbi disciplinskega postopka ali poteka obravnave, po pravnem pouku pa je izjavil, da se bo zagovarjal sam.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0062661
ZOR člen 401, 1035.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – podružnica banke
Konkretno pogodbeno razmerje med banko in varčevalcem ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
Ker je bila L. B., Zagreb leta 1989 vpisana kot podružnica prve toženke v sodni register, prva toženka kot osnovna družba odgovarja za njene obveznosti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 118. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 36.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - preklic odpovedi - poziv na delo - izostanek z dela - sodna razveza - odškodnina - pogodbena kazen
Tožnici je delovno razmerje nezakonito prenehalo na podlagi ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te odpovedi tožena stranka ni mogla naknadno enostransko preklicati s tem, da je tožnico pozivala nazaj na delo. Četudi se tožnica tem pozivom ni odzvala, z dela ni izostala neupravičeno, tožena stranka pa ji v času, ko ni bila v delovnem razmerju, ampak je vodila spor v zvezi z ustno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
krivdna odgovornost izvajalca javne službe – čiščenje javnih površin – povračilo škode ob padcu na pločniku
Obstoj lastninske pravice na parceli (torej pločniku, na katerem je prišlo do poškodbe) ni bistven za obstoj odgovornosti vzdrževanja in čiščenja pločnikov. Relevantno je, kdo upravlja pločnik in je posledično dolžan zanj skrbeti. Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti nista javna površina in da ne moreta biti predmet obveze javne službe.
Z dokaznim predlogom za postavitev izvedenca cestno-prometne stroke, ki je bil tudi ustrezno substanciran, je tožena stranka želela dokazati svojo trditev, da vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevano škodo ni, saj sile, ki so nastale ob trku, po njenem mnenju niso mogle povzročiti poškodb, ki jih je tožnik zatrjeval. Sodišče je na obstoj vzročne zveze sicer sklepalo iz ostalih izvedenih dokazov (menilo je torej, da je obstoj vzročne zveze (že) dokazan), vendar pa je z zavrnitvijo dokaznega predloga tožene stranke, le-tej odvzelo možnost, da dokaže nasprotno, kar pa je nedopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059698
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodnina za duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti – relevantne okoliščine za odmero odškodnine – stroški za prisotnost na narokih
Duševno trpljenje je potrebno vedno opredeliti s časom trajanja neupravičenega odvzema prostosti, hkrati pa upoštevati specifične individualne lastnosti oškodovanca, njegove osebnosti in zdravstvenega stanja. V tem okviru so relevantne okoliščine kot so ugled, ki ga je oškodovanec (priprta oseba) prej užival v svojem okolju (in odnos le-tega do njega), morebitno objavo podatkov o priprti osebi v medijih, težave na zdravstvenem področju, posredno pa tudi naravo (težo) kaznivega dejanja, zaradi očitka katerih je bil nekdo priprt.
Pravi pomen besedne zveze "Nagrada za narok" je ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.
ZIZ člen 21, 21/2, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 227/1. ZPP člen 337, 337/1.
motenje posesti – sklep o motenju posesti – prepovedni del sklepa o motenju posesti – sklep o opustitvi nadaljnjih motilnih dejanj kot izvršilni naslov – opustitev dolžnega ravnanja – rok za izpolnitev obveznosti – nedenarna nenadomestna obveznost – denarna kazen kot sredstvo izvršbe – pravica do posesti – varstvo na temelju pravice – zahtevek v petitorni pravdi
Sklep o motenju posesti je v izreku, s katerim se dolžniku nalaga, da se v bodoče izogiba takim in podobnim motitvenim dejanjem, izvršilni naslov, ki je izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti pojmovno ne pride v poštev.
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj opustiti, sodišče s sklepom o izvršbi izreče denarno kazen za primer, če bi dolžnik (ponovno) prekršil svojo obveznost. Za to, da bi se dolžniku takoj izrekla denarna kazen zaradi kršenja pravnomočne prepovedi, nastale pred vložitvijo predloga za izvršbo, pa v citiranih določbah ZIZ ni podlage.
V postopku zaradi motenja posesti daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upošteva pravica do posesti. Zato bi dolžnik v izvršilnem postopku svojo pravico kot izključujočo tudi napram upniku lahko uveljavljal v primeru pravnomočnega izvršilnega naslova, ki bi upniku prepovedoval ali ga izključeval od kakršnekoli uporabe poti na spornem zemljišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO
VSL0059683
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev, da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064088
ZZZDR člen 106. ZPP člen 411, 411/1.
omejitev stikov - začasne odredbe – spori v razmerjih med starši in otroki – zavrnitev dokaznega predloga
Prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, je v sporih iz razmerij med starši in otroki višji kot v drugih civilnih zadevah. Začasne odredbe v tovrstnih sporih imajo namreč velik neposredni vpliv na končno odločitev. Odločitev sodišča lahko (kljub začasni naravi začasne odredbe) močno in trajno prizadane interese in koristi otroka. Zato je potrebno v večji meri preizkusiti, ali so podani razlogi za njihovo izdajo.
plača - prikrajšanje pri plači - invalid III. kategorije - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku po dokončni odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, pri katerem so upoštevane omejitve iz invalidske odločbe. Za novo delovno mesto mu je določila tudi plačo, to plačo mu je v spornem obdobju izplačevala, tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače pa ni utemeljen.
ZJU člen 5, 5/1, 100, 154. ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 86, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil direktor in družbenik firme S. d.o.o., s čimer je kontinuirano kršil konkurenčno prepoved. Glede objektivnega roka za podajo izredne odpovedi v zvezi s to kršitvijo je treba upoštevati, da je odpoved prepozna za kršitve, očitane za čas pred šestimi meseci. Subjektivni rok za podajo odpovedi pa ni zamujen, ker je pričel teči šele po zagovoru tožnika, saj je tožena stranka šele takrat lahko ugotovila razloge, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka v pritožbi sodbe na podlagi pripoznave ne izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti ne zatrjuje, da bi izjavo o pripoznavi dala v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače, temveč v pritožbi le predlaga podaljšanje roka za izpolnitev svoje obveznosti. Takšna pritožba ni utemeljena.