OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088870
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-5, 7/1-9, 21, 21/3.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe
V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi morala tožnika zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 19, 20, 20/2, 20/3, 24, 35. SZ-1 člen 5, 32. SZ člen 13. SPZ člen 113. ZPP člen 337, 337/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine - podstrešje - splošni skupni del - posamezni del stavbe - denacionalizacijska odločba - pravica uporabe na skupnih delih - pravica souporabe - domneva o skupnih delih stavbe - skupni prostor - stvar, izvzeta iz pravnega prometa - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - določitev načina rabe nepremičnine - pravni prednik - priposestvovanje - verjetnejša pravica - prepozne navedbe - zavrnitev dokaznega predloga
Dogovor o določitvi rabe dela stavbe ne pomeni spremembe pravne narave tega dela stavbe iz skupnega v več posameznih delov v izključni lasti posameznih etažnih lastnikov. Dejanska ureditev določenega dela kaže kvečjemu na ureditev načina rabe stanovanjske hiše v luči (sedanjega) 32. člena SZ-1. Sporazum o načinu rabe skupnih delov etažnim lastnikom ne preprečuje, da uporabljajo točno določen del podstrešja, ki je ohranil status skupnega dela stavbe najmanj od nacionalizacije dalje.
OZ člen 86, 86/1, 557, 557/1, 561. ZPP člen 11, 115, 115/1, 115/2, 212, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - preložitev naroka - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - aleatornost - procesno trditveno in dokazno breme
Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (561. člen OZ).
stiki med starši in otrokom - določitev obsega stikov - stiki brez prenočevanja - pravica do osebnih stikov z otrokom - omogočanje stikov - stiki v korist otroka - mnenje otroka - zagovornik otroka - varstvo koristi otroka - preživljanje otroka - preživnina mladoletnih otrok - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otrok in zmožnosti staršev - upoštevanje otroškega dodatka
Nasprotni udeleženec sicer poudarja, da bosta deklici vsak drugi vikend zaradi izvedbe stikov brez spanja pri očetu podvrženi štirim vožnjam po 60 km, nasprotni udeleženec pa kar osmim vožnjam, vendar sodišče druge stopnje ocenjuje, da glede na izkazano stisko v zvezi s spanjem pri očetu pogojev za stike s prenočitvijo še ni, zato je trenutno stik brez prenočitve, ki posledično terja več voženj deklic in tudi nasprotnega udeleženca, v večjo korist deklic, kot bi bil stik s prenočitvijo.
V primeru, da zmožnosti staršev ne bi zagotavljale kritja izdatka za plesno udejstvovanje, bi imele pred takim stroškom prednost nujnejše potrebe otroka (potreba po hrani, bivanjski stroški, obleka, obutev, šolski stroški ...). Če razpoložljiva sredstva staršev za preživljanje niso zadostna, mora sodišče na lestvici otrokovih potreb črtati tiste, ki niso nujne za otrokovo preživljanje. Vendar se sodišče druge stopnje ne strinja z navedbo nasprotnega udeleženca, da plesno udejstvovanje deklic v višini, ki jo je priznalo sodišče prve stopnje, predstavlja luksuz. Poleg tega je bilo v postopku ugotovljeno, da imata oba udeleženca poleg rednih mesečnih dohodkov možnost tudi dodatnega zaslužka.
ZPND člen 22a, 22a/8, 22b, 22b/4. ZPP člen 360, 360/1.
postopek po ZPND - zaščita žrtve - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - prepoved približevanja - pogoji za izrek ukrepa - zavrnitev predloga - ocena ogroženosti - ponovitvena nevarnost - dogovor o uporabi nepremičnine - skupno bivanje - dokazna ocena - poseg v ustavno varovane pravice - načelo sorazmernosti - sodna intervencija - odločanje o stroških po prostem preudarku
Osrednje vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je glede na okoliščine konkretnega primera izrek ukrepov po ZPND utemeljen, to pa je takrat, ko je s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost ponovitve nasilja, zaradi katerega bi predlagateljica nujno potrebovala takojšnje varstvo države, ki bi preprečilo njeno ogroženost. Predlagateljica takšnih pogojev ni izkazala.
Vsakega nelagodja ter občutkov čustvene stiske ob skupnem bivanju, ki so nedvomno prisotni po razpadu partnerske zveze, ne gre enačiti z občutki ogroženosti, prestrašenosti in podrejenosti žrtve družinskega nasilja.
Za izrek ukrepov po ZPND je ključno dogajanje v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo predloga. Predhodni dogodki sicer lahko vplivajo na ovrednotenje tega dogajanja in oceno ogroženosti žrtve, ne morejo pa postati samostojna podlaga, na katero bi sodišče oprlo izrek ukrepov po ZPND.
Izrek ukrepov po ZPND ni namenjen kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla nasilna ravnanja, pa tudi ne ureditvi razmerij med bivšima partnerjema, čeprav je med njima določena raven konfliktnosti, temveč varstvu žrtve družinskega nasilja, ki potrebuje takojšnjo zaščito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088828
ZASP člen 19, 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/5, 170/7. ZIZ člen 273, 273/1. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - moralna avtorska pravica - pravica spoštovanja avtorskega dela - skazitev avtorskega dela - namen predlagane začasne odredbe - povezanost med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - grozeča težko nadomestljiva škoda - pritožbena novota
S predlagano začasno odredbo upnika želita preprečiti zasičenje trga, zaradi katerega ne bi mogla prodati svojega prevoda. S tožbo, ki jo nameravata vložiti, pa želita preprečiti skazitev njunega dela - z oglaševanjem skupaj z imeni prevajalcev brez renomeja ter označevanjem, da sta prevajalca in avtorja dodatnega besedila. Zato se izkaže, da predlagana izdaja začasne odredbe ne more doseči svojega namena, saj nedenarne terjatve na preprečitev skazitve dela ne zavaruje.
Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje delodajalca - poškodba delavca - padec delavca - padec pod tušem - čiščenje prostorov - opustitev čiščenja - postopek čiščenja - standard povprečno skrbnega človeka - pravila stroke - varstvo pri delu
Glede uporabe tušev delavcev ni treba dodatno izobraževati niti kontrolirati, saj gre za običajne zadeve in je bil tožnik tudi za uporabo tuš kabine izobražen že v okviru splošnega izobraževanja o varstvu pri delu. Da mora vsak za seboj očistiti tuš kabino, pa sodi v osnovno higieno. Zato tožnik s sklicevanjem na nepoučenost delavcev o pravilni uporabi tuš kabin in na opustitev kontrole ne more uspeti.
določitev preživnine - prekluzija dokazov - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - preživnina otrok
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega ali duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088267
ZCes-1 člen 5, 5/2, 5/2-4. OZ člen 131. SPZ člen 99. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2.
postopek v sporu majhne vrednosti - povrnitev škode - zaščita pred vznemirjanjem - zavrnitev tožbenega zahtevka - lastništvo nepremičnine - odgovornost za škodo - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - vzrok za nastanek škode - teorija o adekvatni vzročnosti - vremenske razmere - kmetijska dejavnost - sanacija ceste - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnica s pretežnim delom pritožbenih navedb izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje. To je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (pritožnica ne trdi, da bi ta prerasla v absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. ali 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), v drugem pa za zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
taksna oprostitev na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - razveljavitev plačilnega naloga - oprostitev plačila sodne takse - predlog za dopustitev revizije
Taksna oprostitev se nanaša na celotni postopek, v katerem je stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč.
Prvemu tožencu je bila v tem postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč tako za postopek pred sodiščem prve stopnje kot za pritožbeni postopek, zato je plačila sodnih taks že po samem zakonu oproščen in sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko preverjanje pogojev za taksne olajšave.
odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - starševska skrb - stiki med otrokom in staršema - preživnina
Pritožbena izvajanja glede namestitve sina k očetu nimajo v izvedenih dokazih nobene podlage, ker iz izvedenega dokaznega postopka jasno izhaja, da se oče za otroke do sedaj ni brigal, zanje ni skrbel in tudi glede na svoje osebne lastnosti ne zmore starševske skrbi.
podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna bolezen - načelo sorazmernosti
Ker so zaključki sodišča prve stopnje o zdravstvenem stanju udeleženca strokovne narave, jih pritožba ne more izpodbiti zgolj s subjektivno oceno udeleženca, da se počuti zdrav ter da je sposoben skrbeti zase, ter s pavšalno navedbo, da izvedensko mnenje ocenjuje kot enostransko in pomanjkljivo.
Sodišče je podaljšalo ukrep le za toliko časa, da se opravi prilagoditev ustrezne medikamentozne terapije ter da zdravila začnejo učinkovati, torej da časa, ko nevarnost hudega ogrožanja udeleženca preneha.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
višina nagrade izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnilno izvedensko mnenje - pisna dopolnitev
Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da izvedenec ni upravičen do nagrade za pisno dopolnilno izvedensko mnenje, če je v njem le odgovoril na vprašanja in pripombe pravdnih strank v zvezi z že izdelanim mnenjem in torej ne odgovarja na nova vprašanja ali opravi nove naloge. Vendar v predmetni zadevi ne gre za takšno situacijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088421
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1.
kredit v CHF - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti - novejša sodna praksa - sodna praksa SEU - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kot sankcija za kršitev - pojasnilna dolžnost banke - profesionalna skrbnost - delna ničnost pogodbe - nedopustnost - valutno tveganje - sprememba pogodbe - odvračalni učinek - retroaktivnost - načelo lojalne razlage prava EU - preplačilo - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Stališč sodne prakse v zvezi z izdajo ureditvenih začasnih odredb v "običajnih" sporih (sporih brez elementa evropskega prava varstva potrošnikov), o strogi in ozki razlagi pojma težko nadomestljive škode, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, v kateri je treba pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ razlagati lojalno (evroskladno). Ob takšni razlagi pravilnost stališča o verjetno izkazani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode izkazuje že ugotovitev, da je tožnik toženi stranki že plačal več kot je od nje prejel. V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi moral zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti: poslabšanje premoženjskega stanja tožnika zaradi finančnega bremena, povezanega z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev o glavni stvari - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - pravilnost odmere - nagrada za narok - nagrada za sestavo vloge - kriterij obrazloženosti
Drži, da tožnika v vlogah obširno citirata in povzemata stališča Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča in Sodišča EU glede vprašanja nepoštenosti pogodbenih pogojev. V vlogah ne odgovarjata konkretizirano na trditve toženke, ne navajata novih dejstev, ne pojasnjujeta svojih predhodnih navedb in ne ocenjujeta rezultatov dokaznega postopka. V vsaki od vlog pa obravnavata nove sodne odločbe omenjenih sodišč in opozarjata na stališča sodne prakse, ki se je prav v tem času pomembno spreminjala oziroma nadgrajevala. Navajata, da gre za odločitve sodišč v podobnih primerih, da nova stališča sodne prakse potrjujejo stališča tožnikov in da jih je potrebno uporabiti tudi v tej zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnika s tem izjavljata o novih stališčih sodne prakse, na katerih temeljijo tudi nosilni razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi oziroma podajata svoja pravna naziranja. Upoštevaje takšno vsebino vlog, pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje te vloge opredeliti kot "druge vloge" in zanje priznati nižjo nagrado. Sodišče prve stopnje je te vloge pravilno štelo za nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom.
nasprotna tožba - pozitivna ugotovitvena tožba - ugotovitev skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - litispendenca - odločanje o isti stvari - nedopustna tožba - izključujoči se zahtevki
Pri zahtevku po tožbi, da določena stvar sodi v skupno premoženje in zahtevku po nasprotni tožbi, da je ista stvar posebno premoženje enega zakonca, gre za zahtevka dveh pozitivnih ugotovitvenih tožb. Obe tožbi sta zato dopustni.
ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost darilne pogodbe - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija dediča - pravni interes za tožbo - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - pogoji za veljavnost pogodbe - neveljavna pogodba - izbrisna tožba - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Poslovna sposobnost A. A. res ni bila odvzeta, vendar pa je položaj, ko pogodbo sklene oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa (več) sposobnosti razsojanja (sposobnost razumeti pomen izjave poslovne volje), po vsebini enak položaju, ko tako pogodbo sklene oseba, ki nima poslovne sposobnosti. Takšna pogodba je nična. Odločilna je torej dejanska sposobnost osebe, da razume pomen in posledice konkretnega pravnega posla, v zvezi s katerim je poslovno voljo izjavila.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da so bile pojmovne in voljne sposobnosti A. A. zgolj bistveno zmanjšane, temveč, da ni bil sposoben razumeti vsebine pogodbe in njenih možnih pravnih posledic. Na to je vplivala kombinacija odvisnosti od alkohola, nevrološke bolezni (izvedenec je v zvezi s tem opisal tudi kognitivne težave, ki pri njej nastanejo) in osebnostne strukture.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00088718
URS člen 2, 158. ZKP člen 538, 542. ZPP člen 14. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 380, 383, 383/8, 383/8-1, 383/8-1(1), 383/8-2, 383/8-2(1), 389, 389/1, 399, 399/1. OZ člen 299. ZDOdv člen 31.
odškodninska odgovornost države - povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - dve kaznivi dejanji - delna sprememba izpodbijane sodbe - neupravičena obsodba - neutemeljen odvzem prostosti - hišni pripor - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilo sodbo - pogojni odpust - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora - poseg v čast in dobro ime - poročanje medijev o sodnem postopku - povrnitev premoženjske škode - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatev iz naslova odškodnine - naknadno najdeno premoženje - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izgubljeni zaslužek - nezmožnost za delo zaradi poškodbe - bolniški stalež - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določitev višine odškodnine - bruto ali neto znesek - tek zakonskih zamudnih obresti - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
S pogojnim odpustom se odpusti izvršitev kazni, ne spremeni pa se sama kazen. Določba 542. člena ZKP vsebuje posebna pravila o odškodninski odgovornosti države zaradi neutemeljenega odvzema prostosti. Iz njih izhaja, da je za presojo (ne)utemeljenosti odvzema prostosti pomembna izrečena kazenska sankcija. Dokler je omejitev prostosti v okviru s pravnomočno sodbo izrečene kazni, se ne šteje za neutemeljeno in ne upravičuje odškodninske odgovornosti tožene stranke. Tožnik je bil obsojen na zaporno kazen v trajanju šest mesecev, zato omejitev prostosti v takšnem trajanju (bodisi v obliki zapora bodisi v obliki hišnega pripora) ni bila protipravna, ne glede na to, kolikšen del zaporne kazni je dejansko prebil v zaporu in ali je bil z njenega prestajanja predčasno odpuščen.
Sodišče prve stopnje je izrecno pojasnilo, da država ne odgovarja za škodo, nastalo zaradi samega teka kazenskega postopka in teže očitanega kaznivega dejanja in da zato ti okoliščini ne predstavljata podlage za samostojno odškodninsko odgovornost in odškodnino. Ob tem pa je pravilno upoštevalo, da odmevnost kazenskega postopka in teža kaznivega dejanja, na podlagi katerega in za katerega je nekdo neupravičeno obsojen in neutemeljeno priprt, vplivata na duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljene okrnitve svobode. Razumno je, da so te v primeru težjih kaznivih dejanj intenzivnejše in trajnejše kot v primeru blažjih, manj zavržnih dejanj. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je zoper tožnika tekel kazenski postopek tudi zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, za katerega je bil obsojen, vendar tožniku zaradi tega dejstva pravilno ni odreklo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici neupravičene obsodbe za kaznivo dejanje poskusa uboja.
Temelja tožnikove premoženjske koristi (odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja) in premoženjskega prikrajšanja (neutemeljena omejitev prostosti) nista tako soodvisna in povezana, da bi bilo njune posledice dopustno obravnavati kot nedeljivo celoto. Tožnik do odpusta obveznosti ni bil upravičen zaradi neupravičene obsodbe ali neutemeljene okrnitve svobode, temveč zato, ker so bili izpolnjeni v ZFPPIPP določeni pogoji. Ker odpust obveznosti ni korist, pridobljena iz protipravnega ravnanja tožene stranke, ne more zmanjševati njene odškodninske odgovornosti za to ravnanje.
Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da v stečajno maso v postopku osebnega stečaja sodi tudi premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi med postopkom (prvi odstavek 389. člena ZFPPIPP), premoženje posamezne osebe pa predstavljajo tudi njene terjatve (2. točka prvega odstavka 10. člena ZFPPIPP). Tožnik je v tem postopku uveljavljeno terjatev pridobil 15. 11. 2018, ko je postala pravnomočna sodba, s katero je bil oproščen kaznivega dejanja poskusa uboja in mu je bila izrečena kazen šestih mesecev zapora za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Takrat je izvedel, da je bil neupravičeno obsojen in neutemeljeno priprt, hkrati pa je vedel tako za škodo kot za njenega povzročitelja. Obravnavana odškodninska terjatev je tako v premoženjsko sfero tožnika prešla pred pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti. Iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP ter prve alineje 1. in prve alineje 2. točke osmega odstavka 383. člena v zvezi s 380. členom ZFPPIPP izhaja, da tožnikova terjatev za povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljenega odvzema prostosti šteje za pozneje najdeno premoženje. S tem, ko je sodišče zaradi nepoplačila drugih tožnikovih upnikov toženo stranko oprostilo plačila odškodninske obveznosti, je v njeno korist upnike odpuščenih terjatev prikrajšalo za možnost, da se poskušajo poplačati iz tega premoženja, hkrati je lahko zmanjšalo možnosti poplačila terjatev ostalih tožnikovih upnikov. Za takšno dajanje prednosti toženi stranki napram drugim tožnikovim upnikom ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.