URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
spor o pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje novega skrbnika - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Gre za nadaljevanje že izvedenega postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, v katerem je Okrajno sodišče v Kranju izpeljalo celotni dokazni postopek in izdalo končno odločbo, se v celoti seznanilo s situacijo nasprotnega udeleženca ter na podlagi zaslišanj dobilo neposreden vtis, v zvezi s predlagano spremembo osebe skrbnika pa je že opravilo določene poizvedbe pri CSD. Sama sprememba začasnega bivališča ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, ki bi bila za nasprotnega udeleženca nesorazmerno obremenjujoča
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090397
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 205, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev postopka zaradi stečaja - objava sklepa o preizkusu terjatev - prenehanje razloga za prekinitev - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - povabilo k prevzemu postopka - seznam preizkušenih terjatev - procesni sklep
Upnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da v primeru, ko je terjatev, ki je predmet pravdnega postopka, v stečajnem postopku priznana, v skladu z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru mora sodišče tožbo zavreči. V predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se kot tožba šteje upnikov predlog za izvršbo, s katerim je upnik, med drugim, zahteval plačilo svoje terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče bo odločitev o pravnih posledicah v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bila terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku v celoti priznana, lahko sprejelo v nadaljevanju tega postopa. Za pravilnost procesne odločitve o nadaljevanju postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu, pa to dejstvo ni bistveno. V tej zvezi je pomembno le, ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka. Ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP namreč prenehal razlog za prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodnik stečajnega upravitelja povabi, da prevzame postopek, pri čemer se v skladu s sodno prakso kot povabilo k prevzemu postopka šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (prim. VSRS sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011; VSC sklep II Ip 153/2024 z dne 3. 7.2024).
Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev se ne upoštevajo obveznosti (iz naslova neplačane sodne takse), ki so predmet odprtih izvršilnih postopkov (prva točka prvega odstavka 13. člena ZUPJS).
Ker tožniku za obravnavani postopek (še) ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, odločitev o njegovem predlogu za taksno oprostitev ne more biti oprta na določbo tretjega odstavka 10. člena ZST-1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor dolžnika - zavrženje prepoznega ugovora - dvakratna vročitev odločbe stranki - začetek teka roka za ugovor - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - pravni pouk
Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
dokazna ocena - delo izvedenca - pravno relevantna dejstva - bolnišnično zdravljenje - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme - dokazna ocena izpovedbe prič
Ali sta se tožnica in medicinska sestra na hodniku videli, je znano le navedenima oseba. Za to ugotovitev kakršnokoli posebno strokovno znanje ni potrebno.
Jok - sploh dolgotrajen in v nočnem času - je gotovo okoliščina, ki bi se jo tožnica lahko spomnila že prej, jo navedla v tožbi ali o njej vsaj izpovedala že ob prvem zaslišanju.
Sodišče odloča o stroških stranke le na podlagi njene pravočasne zahteve. Če stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 357a, 426, 428, 428/2, 346, 346/1, 355, 355/1. URS člen 25.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dejansko izvrševanje služnosti - prepozna dopolnitev pritožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Sodišče prve stopnje bi tako moralo primarno ugotoviti dejansko izvrševanje služnosti poti s strani tožnikov, saj bi šele tako lahko ugotovilo zadnje posestno stanje, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00090904
URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. DZ člen 67, 74.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju
Ker se v tožbi navedena dejstva, v primeru izdaje zamudne sodbe, štejejo za priznana, se njihova resničnost ne preverja. Sodišče je zato pravilno opravilo le presojo ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz tožbene trditvene podlage, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali s splošno znanimi dejstvi.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - hospitalizacija - utemeljen razlog - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - opravičljiva zamuda - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamuda ni upravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka oziroma pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - vrnitev v prejšnje stanje - učinek pravnomočnosti - pravna varnost - prekluzivni rok - pravnomočen sklep
Pravnomočne lahko postanejo tudi sodne odločbe, ki so obremenjene s kršitvami določb postopka ali z napačno uporabo materialnega prava, saj je institut pravnomočnosti namenjen temu, da se pravna razmerja dokončno uredijo in da se pomiri spor, ki je zaradi postopka obstajal med strankami. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne sodbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti.
ZD člen 28, 28/4, 58, 142. ZPP člen 319, 319/2, 359.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zapustnikov upnik - obračunska vrednost zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prepoved reformatio in peius
Obračunska vrednost zapuščine se ugotavlja le na zahtevo nujnega dediča zaradi izračuna vrednosti njegovega nujnega deleža. Tožnica kot zapustnikova upnica tega ne more zahtevati. Poleg tega s povišanjem obračunske vrednosti zapuščine ni višja tudi vrednost, do katere dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Ta odgovornost dediča je namreč omejena z višino vrednosti podedovanega premoženja.
Tožnica je le zapustnikova upnica, zapustnikovi upniki pa niso upravičenci zahteve za vračunanje daril. Poleg tega velja, da kar je dedič prejel kot darilo, ni njegova dediščina, čeprav se mu vračuna v dedni delež. Z vračunanjem darila se vrednost podedovanega premoženja in s tem odgovornost dediča za zapustnikove dolgove torej ne poveča. Dedič je za zapustnikove dolgove odgovoren le glede na vrednost tistega, kar je dejansko podedoval, torej brez upoštevanja vrednosti prejetih daril.
ZPND člen 22f. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-3. ZPP člen 328.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nujna zadeva - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - popravni sklep - očitna pisna pomota - sodne počitnice / poletno poslovanje
S sklepom o popravi je bila popravljena zgolj očitna pisna pomota glede parcelnih številk. Pritožbeni rok zoper odločitve, ki niso popravljene, ne začne ponovno teči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00090409
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZS člen 113a, 113a/6.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - sklicevanje na sodbo SEU - enotna uporaba prava - učinek erga omnes - prekinitev postopka
Odločitev Sodišča EU bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilj enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
nepopolna tožba - zavrženje tožbe kot nepopolne - poziv na dopolnitev tožbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - procesna sposobnost
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožba ni vsebovala jasnih in konkretno opredeljenih dejstev, na katera tožnik opira svoja upravičenja, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zaradi česar ni bila mogoča jasna identifikacija zahtevka.
predlog za obnovo postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in dokazi
Tako pravna teorija kot sodna praksa sta enotni, da so obnovitveni razlogi iz 10. točke 394. člena ZPP lahko le tista dejstva in tisti dokazi, ki so obstajali že takrat, ko je tekel prvotni oziroma prejšnji postopek, in bi lahko privedli do ugodnejše odločbe za stranko, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Ni izpolnjen pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP, ki za obnovo postopka terja pravnomočno spremembo, razveljavitev ali odpravo odločbe, na katero se opira odločba sodišča prve stopnje.
stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sklep o stvarni nepristojnosti - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - nasprotna tožba - navedba vrednosti spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - predhodno vprašanje
Načelo ekonomičnosti je mogoče upoštevati le v primeru, ko je za reševanje tožbe in nasprotne tožbe stvarno pristojno isto sodišče oziroma, ko pride do atrakcije krajevne pristojnosti. Ko gre za vprašanje stvarne pristojnosti, se mora načelo ekonomičnosti postopka podrediti določilom o stvarni pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta.
DZ člen 67, 74, 183. OZ člen 193. ZPP člen 7, 212, 227, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - kredit - prelivanje premoženjskih kategorij - delež izvenzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - zavarovalnina - življenjsko zavarovanje - kreditna obveznost - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - edicijska dolžnost - kršitev pravice do izjave - protislovnost
Tako je v pojasnilo, da se v primeru prelivanja med skupnim in posebnim premoženjem morebitni večji prispevek enega od zakoncev pri vlaganjih nato v primeru spora upošteva pri določitvi deležev na skupnem premoženju in torej lahko vpliva na velikost deležev na skupnem premoženju.
Nadalje je obrazložilo, da v skupno premoženje spadajo vse premoženjske pravice, stvarnopravne in obligacijskopravne, pridobljene z delom kot konstitutivnim elementom skupnega premoženja zakoncev ter da v skupno premoženje spada tudi premoženje, ki sta ga zakonca pridobila s plačilom s kreditom, pri čemer neplačane kreditne obveznosti, ki se tičejo skupnega premoženja, predstavljajo pasivo skupnega premoženja in jih je praviloma treba upoštevati pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja (kar pomeni, da skupno premoženje predstavljata tako aktiva kot pasiva). Vendar pa znesek kredita, najetega med trajanjem zakonske zveze in vrnjenega po njenem razpadu iz sredstev enega zakonca, ne spada v skupno premoženje (t.j. ne predstavlja pasive skupnega premoženja). Če eden od partnerjev odplačuje skupne obveznosti po prenehanju zunajzakonske skupnosti iz posebnega premoženja, bi lahko od drugega terjal povračilo tistega, kar presega njegov del dolga (obligacijski zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve), vendar se zaradi plačevanja obrokov iz posebnega premoženja po prenehanju zunajzakonske skupnosti ne morejo spremeniti deleži na skupnem premoženju.
Iz pravne teorije in sodne prakse namreč skladno izhaja, da zavarovalnina ne spada v skupno premoženje (zunaj)zakonskih partnerjev, saj ne predstavlja premoženja, ki bi bilo pridobljeno z delom (67. člen DZ), četudi so bile morda premije za to zavarovanje plačane iz skupnih sredstev. Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da se življenjsko zavarovanje, za kar je šlo v obravnavani zadevi, nanaša na osebno dobrino posameznega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja (to je njegovo življenje, zdravje, telesno integriteto, ipd.), kar že po naravi stvari kaže, da ne more predstavljati skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev. Zato ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, ki je štelo zavarovalnino za skupno premoženje, ker je šlo "za izkupiček (premoženje) iz naslova zavarovanja, s katerim je bila zavarovana skupna (kreditna) obveznost" (21. točka obrazložitve).
ZD člen 25, 26, 28, 30, 46, 55. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
oporočno dedovanje - nujni dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - prosta dokazna presoja - dokazna ocena izpovedbe prič - pojem protispisnosti - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage strank - odločanje po prostem preudarku
Odločanje po prostem preudarku (216/I. člen ZPP) se lahko uporabi le izjemoma. Pogoja za uporabo sta dva: tožbeni zahtevek mora biti po temelju utemeljen, višine denarnega zneska pa bodisi ni mogoče ugotoviti, bodisi bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, sodišče določbe 216. člena ZPP ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku namreč ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze; prosti preudarek tako ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva. Okoliščine v obravnavani zadevi, ko tožnica zatrjuje, da nujni dedni delež toženca ni bil prikrajšan, ker je toženec od zapustnice za časa njenega življenja prejel pomoč v obliki dela in prehrane, niso takšne, ki bi opravičevale uporabo citirane določbe.