CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00091931
ZIZ člen 15, 106, 259. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3, 343/4.
izvršba zaradi izterjave preživnine - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - utesnitev izvršbe - delna ustavitev izvršbe - procesna predpostavka - odločitev o stroških - pravni interes - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - zavrženje ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost pravnega sredstva
Del dolžnikovega ugovora predstavlja njegovo nasprotovanje pogojev za izvršbo za izterjavo še nezapadlih obrokov preživnine. V tem delu pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ugovor ni utemeljen. Dolžnik namreč preživnin ni redno plačeval, poleg tega pa jih je plačeval v prenizkem znesku.
Dolžnik v pritožbi govori o zavarovanju s predhodno odredbo, vendar pa v obravnavani zadevi upnica ni predlagala zavarovanja, ampak izvršbo po 106. členu ZIZ, kar sta dva dva samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta.
Za sprejeto stroškovno odločitev ni materialno pravne podlage: ne ZIZ in tudi ne ZPP ne predvidevata, da bi sodišče sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom, pri čemer taka odločitev tudi ni obrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091354
URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 7, 139, 142, 142/4, 212. ZPPreb-1 člen 5.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - osebno vročanje - fikcija vročitve - dejansko bivališče - prijavljeno prebivališče - pravica do enakega varstva pravic strank - pravica do izjave v postopku - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do informacije - trditveno in dokazno breme - načelo pravne države
Vročanje s fikcijo se v skladu z določbo 139. člena ZPP lahko opravi le na naslovu dejanskega bivališča. Trditveno in dokazno breme, da vročitev ni bila opravljena na naslovu dejanskega bivališča, sta na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti.
Vsaka razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti pomeni poseg v načelo pravne varnosti iz 2. člena Ustave RS. US RS je v zadevi U-I-279/08-0 poudarilo, da je ena od osrednjih razsežnosti človekove pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS pravica stranke do kontradiktornega postopka oziroma do izjavljanja v postopku. Bistveni predpogoj za njeno učinkovito izvrševanje je pravica do informacije; stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Najpomembnejši procesni institut, namenjen vzpostavitvi stika sodišča s stranko in s tem udejanjenju strankine pravice do obveščenosti, pa je vročanje. Ugotovilo je tudi, da je vročitev pisanja na naslovu formalno prijavljenega bivališča, čeprav stranka tam dejansko ne prebiva, v neskladju z 22. členom Ustave. Pravilnost vročitve je torej ustavna kategorija in kot taka dolžniku zagotavlja enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Šele, če je bilo spoštovano enako varstvo pravic vseh strank, lahko govorimo o pravni državi.
ZPP člen 155, 155/1, 161, 161/1, 163, 163/4, 191, 191/3.
odmera pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini - naknadno sosporništvo na aktivni strani - potrebni stroški postopka - deljena odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - deljena odgovornost - solidarna odgovornost
Kdor se pridruži tožbi, mora prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. Že opravljena dejanja v postopku so mu lahko tako v korist, kot tudi v morebitno škodo. To pomeni, da mora tudi v primeru, ko s tožbenim zahtevkom ne uspe, nasprotni stranki povrniti tudi tiste stroške, ki so nastali, še preden se je pridružil prvotni tožnici.
Odločanje o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP poteka v dveh fazah, in sicer v končni odločbi o glavni stvari sodišče odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun, ki pa mora biti oblikovan tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2, 208. ZKP člen 508.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje zatajitve - pogojna obsodba - izbris iz kazenske evidence
Pogojna obsodba stečajnega dolžnika je bila ob poteku preizkusnega obdobja za odpust obveznosti v stečajnem postopku še vedno vpisana v kazenski evidenci. Ker rok za izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence še ni začel teči, do takrat tudi niso bili izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki jo je zakonodajalec vezal na pravnomočno obsodbo stečajnega dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju, ni izključena.
sklep o pravdnih stroških - izvršljivost izreka odločbe - smrt stranke - pooblaščenec
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ni izvršljiv, ker v njem ni navedena številka transakcijskega računa toženca.
ZPP člen 155, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dedovanju - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - časovne meje pravnomočnosti - postopek osebnega stečaja - sklepčnost tožbe - neplačevitost dolžnika - potrebni stroški
Za presojo, ali so bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe, je odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za njeno izdajo, to pa je bil trenutek, ko se je iztekel rok za odgovor na tožbo. Do takrat je imel namreč toženec še možnost odgovoriti na tožbo in navajati dejstva. Takrat so nastopili zamudni učinki opustitve vložitve odgovora, to pa je tudi trenutek, na katerega se navezujejo časovne meje pravnomočnosti sodb izdanih na podlagi 318. člena ZPP. Nepomembno je zato dejstvo, da je bila zamudna sodba izdana kasneje, to je v času, ko je bil zoper toženca že začet postopek osebnega stečaja.
Tožnik vse od leta 2008, kljub sproženemu izvršilnemu postopku, svoje terjatve v večjem delu ni uspel poplačati, kar nedvomno omogoča zaključek, da je tožnikov dolžnik neplačevit in njegovo premoženje za poplačilo terjatve ne zadošča; s tem, ko se je odpovedal dedovanju, pa je onemogočil njegovo povečanje.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - stroški - odvetniška tarifa - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - nagrada in stroški odvetnika
Za postopek predpravdnega izvajanja dokazov je treba pri priznavanju stroškov upoštevati določila Odvetniške tarife, ki se nanašajo na pravdni postopek. Namen predpravdnega izvajanja dokazov ni v zavarovanju terjatve (niti dokazov) ali zagotavljanju možnosti izvršbe, zato se stroški ne morejo priznati, kot da gre za postopek izvršbe ali zavarovanja.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve in to zgolj za svoj račun niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.
Tožeča stranka bi morala svoj zahtevek naperiti tako, da mora tožena stranka plačati v stečajno maso, saj bi bilo v nasprotnem primeru izigrano temeljno načelo insolvenčne zakonodaje o poplačilu upnikov po načelu par conditio creditorum.
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z obravnavano kršitvijo obremenjene sodbe.
ZPP člen 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 11. ZFPPIPP člen 34, 151, 151/1, 160, 160/1.
sodne takse - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek prisilne poravnave - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je izjema od splošne obveznosti, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta. Postopek prisilne poravnave sicer res izkazuje slabo finančno stanje tožnice, vendar sam po sebi še ne utemeljuje taksne oprostitve, sicer bi že ZST-1 dejstvo insolventnosti stranke (ki je pogoj za začetek postopka prisilne poravnave) opredelil kot okoliščino, ki narekuje oprostitev plačila sodne takse, pa tega ni storil.
pogodba o organiziranju potovanja - sodba presenečenja - pravica do izjave - kvalificirani pooblaščenec - ustrezna priprava na narok - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Ne gre za sodbo presenečenja in s tem za kršitev 22. člena Ustave RS, kadar sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela in se nanjo sklicevala. Stranka nosi odgovornosti za skrbno pripravo in sodelovanje v postopku. To velja še toliko bolj, če stranko zastopa odvetnik, ki je pravni strokovnjak, kot v obravnavani zadevi. Pri tem mora stranka računati na možnost, da sodišče pri pravni presoji upošteva o tem stališča nasprotne stranke. Ker gre za spor v zvezi z organizacijo potovanja, je tožnik kot profesionalna oseba, ki se ukvarja z organizacijo potovanj, z zakonskimi določili, ki urejajo navedeno področje, moral računati. Pri tem je toženka v več vlogah navedla, da s splošnimi pogoji poslovanja ni bila seznanjena, zato je tožnik lahko računal, da bo sodišče prve stopnje temu tudi sledilo, in za tak primer navesti odločilna dejstva v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo.
Skladno z drugim odstavkom 397. člena ZPP mora predlagatelj v predlogu navesti zlasti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
stroški izvedenca - dopolnitev mnenja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja
Že iz pritožbe same, ki povzema postavljena vprašanja izvedencu v sklepu z dne 16. 4. 2024 in nato v sklepu z dne 30. 5. 2025, izhaja, da so bila vprašanja v drugem sklepu bistveno bolj podrobna. Sodišče prve stopnje prvotno od izvedenca ni zahtevalo izdelave natančne skice z vrisanimi točkovnimi označbami, tehnične opredelitve do konkretnega mejnika št. 62 ter specifičnih pojasnil glede vpogledov v točno določene ortofoto načrte. Ker je izvedenec odgovarjal na nova vprašanja in zahteve, ki v prvotnem sklepu niso bile zajete, mu po drugem odstavku 40. člena Pravilnika utemeljeno pripada nagrada za zelo zahtevno dopolnitev v višini 230,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091809
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
vmesna sodba - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - skrbnost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - protipravno ravnanje delodajalca - tveganje - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - obveznosti delodajalcev - pravice in dolžnosti delavcev - pazljivost oškodovanca
Sodišče prve stopnje je z razlago predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ki soopredeljujejo delodajalčevo (proti)pravnost ravnanja, razmerje med dolžnostmi delodajalca na eni strani in na drugi dolžnostmi delavca, ki je v delovnem razmerju v podrejenem in odvisnem položaju, določilo pretirano popustljivo do delodajalca in pretirano strogo do delavca. Delodajalec - toženkin zavarovanec - po presoji pritožbenega sodišča delovne naloge (tj. odmaševanja z rudo zagozdene odprtine s suvanjem 3 metre dolgega in 8 kilogramov težkega kovinskega droga preko lesene pregrade v nižje ležečo dozirno odprtino lijaka) ni organiziral tako, da bi preprečil tveganje poškodbe, ki ni bila nepredvidljiva, čeprav bi bil to lahko storil z domala neznatnim naporom.
začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazovanje z izvedencem - ukinitev stikov z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Začasne odredbe se izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako akutno ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro dokazno oceno, ali je ogroženost tolikšna, da je z začasno odredbo treba nemudoma zavarovati korist otroka. Praviloma se izvede „nezamudne“ dokaze, zamudnih dokazov (kot na primer dokaz z izvedencem) pa v okviru samostojnega postopka izdaje začasne odredbe načeloma ni treba izvesti, temveč je to stvar postopka o glavni stvari.
spor o veljavnosti oporoke - ničnost oporoke - obnova postopka - nadomestitveni postopek - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - dokazna ocena izpovedi prič - zapustnikovo uničenje oporoke - ponarejena listina - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Obnova postopka ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so že bila ugotovljena v predhodnem postopku, prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova. Predlagatelj v obnovljenem postopku tudi ne more ponovno uveljavljati ugovorov materialnopravne narave, s katerimi ni bil uspešen v predhodnem postopku, saj bi to preseglo namen in vsebino obravnavanega izrednega pravnega sredstva.
Toženka bi lahko presojo dokazov z izven postopka naknadno pridobljenim mnenjem strokovnjakinje in postavitvijo novega izvedenca za preiskavo pisanj v obnovljenem postopku dosegla le ob pogoju nekrivde, ki pa ga ni izkazala.
predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov - dokazovanje z izvedencem - stvarne napake - ogled - zahtevek na znižanje kupnine - utemeljenost predloga
Čeprav je tožnik tisti, ki bo povzročil spremembo predmeta dokazovanja, mu pravice do zavarovanja dokazov ne gre odreči. Pretirano bi bilo pričakovati, naj za ceno ohranitve izvedbe dokaza ne sanira napak kupljene nepremičnine, posebno, ker nekatere od njih vplivajo na funkcionalnost.
Napak na nepremičnini, ko jih bo tožnik odpravil, ne bo več, zato jih ne sodišče ne izvedenec ne bosta mogla neposredno zaznati (in jih na tej podlagi strokovno ovrednotiti). Predlog za zavarovanje dokazov z ogledom in izvedencem je zato utemeljen. Zahteva, naj tožnik pojasni način nameravane odprave konkretno navedenih napak, ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00091358
ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 288.
izterjava preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vračunanje izpolnitve - sklep o izvršbi - obrazloženost sklepa - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. V primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.
Sodišče je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je, glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ, sestavni del sklepa o izvršbi. V primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično. Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlagata tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi.
odškodninska odgovornost - nesreča pri sankanju - dokazovanje nevarnosti - nevarnost - izvedenec - dokazna ocena - trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem - tehnična ureditev prog - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - običajne nevarnosti
Upravljavec sankališča ali organizator sankanja odgovarja le za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Padci in poškodbe ne pri smučanju ne pri sankanju niso nekaj neobičajnega, četudi so posledica izgube oblasti (zaradi prehitre vožnje, napačne izbire trase, …). Posameznik, ki se športne dejavnosti udeleži, pa s takšnim tveganjem soglaša.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni in objektivni rok - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pooblaščencu - neposredna vročitev stranki - pravilna vročitev
Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej. Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - presoja uspeha v pravdnem postopku - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha v pravdi - sorazmerno majhen uspeh
Deleža delnega uspeha v pravdi, v kateri stranka uveljavlja nedenarne zahtevke, ni mogoče ugotavljati matematično, temveč ga mora sodišče oceniti glede na vse okoliščine zadeve, upoštevaje zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov.