sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - terjatev za plačilo davka - posebna pravila - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Glede na to, da je upravitelj terjatev priznal in jo je prerekal drug upnik, ter da terjatev temelji na izvršilnem naslovu in se nanaša na plačilo prispevkov, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo upnika, da mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve drugega upnika. Takšna odločitev je skladna z novim petim odstavkom 300. člena ZFPPIPP in drugim odstavkom 302. člena ZFPPIPP ter ni v nasprotju z določili 314. člena ZFPPIPP. Slednji sicer določa posebna pravila za terjatve iz naslova davkov in prispevkov, kljub temu pa je mogoče v pravdi uveljavljati trditve, ki bi jih bilo glede terjatve nasproti upniku mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe, torej ugovor, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ali zaradi morebitnega zastaranja judikatne terjatve.
OZ člen 140, 140/1, 619, 620, 620/1, 621, 621/1, 621/2, 633.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prodajna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - stvarna napaka - predpostavke odgovornosti - jamčevalni zahtevek - obvestilo o napaki - vzrok za napako - privolitev oškodovanca
Iz dejanskega stanja izpodbijane sodbe izhaja, da se je toženka z lastnostmi dobavljenega parketa strinjala. Kljub temu, da je bila toženki (ki je na grčavost in barvo parketa obvestila delavca tožnice) ponujena možnost razdrtja pogodbe in vračila kupnine, se je namreč toženka odločila, naj tožnica nadaljuje z izvajanjem pogodbe in s tem z vgradnjo parketa. Čim je tako, pa to pomeni, da je toženka v napake posla glede kvalitete vgrajenega materiala privolila. Tožnica je zato v tem delu razbremenjena odgovornosti za stvarne napake opravljenega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00090315
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 451, 453, 458, 458/1. SPZ člen 66.
spor majhne vrednosti - solastnina na nepremičnini - uporaba solastne nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - ureditev razmerij med solastniki - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - prekluzija v pritožbenem postopku - prepozna pritožba zavržena - vročilnica kot javna listina - naslov za vročanje
Tudi v hipotetičnem primeru, da bi držalo, da toženec dejansko že dlje časa ne uporablja sporne nepremičnine, to ne bi bilo bistveno za zaključek o tožnikovem prikrajšanju. Odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem primeru ne bi mogla biti drugačna. Predmet uporabnine je namreč lahko tudi zgolj potencialna korist, tj. korist, ki bi jo neupravičeni uporabnik (objektivno) lahko dosegel. Tako se uporabnina dolguje že na podlagi dejstva, da je neupravičeni uporabnik onemogočal uporabo stvari, četudi je sam dejansko ni uporabljal.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/4, 347/5. SZ-1 člen 84.
izpraznitev in izročitev stanovanja - bivanje brez pravnega naslova - stanovanjska najemna razmerja - oddaja stanovanja v najem - profesionalna skrbnost - pisna najemna pogodba - dokazno breme - manjkajoča trditvena podlaga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neprimeren dokaz - pritožbena obravnava
Tožnica je gospodarska družba, ki v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju gospodari z nepremičninami, namenjenimi starejšim in invalidnim, ter je dolžna svoje delo opravljati s profesionalno skrbnostjo. Njenih trditev, da najemna pogodba s toženko po smrti prejšnje najemnice D. D. ni bila sklenjena in je nima evidentirane, zgolj z zaslišanjem priče, brez določnih trditev o okoliščinah sklenitve, toženka ne bi uspela izpodbiti. Zaslišanje priče namreč manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti.
odločba o kazenski sankciji - višina izrečene kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - priznanje krivde
Pritožbena navedba o nikakršnih posledicah ravnanja obdolženega ne vzdrži resne presoje. Prav tako pa ne drži pritožbeno poudarjena okoliščina obdolženčevega takojšnjega priznanja krivde za storjeno kaznivo dejanje, ki je bilo podano (šele) na glavni obravnavi in ne (že) v okviru predobravnavnega naroka, ko se je obdolženi pred prvostopenjsko sodnico prvič izjasnil o nanj naslovljenih obtožbenih očitkih.
Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev se ne upoštevajo obveznosti (iz naslova neplačane sodne takse), ki so predmet odprtih izvršilnih postopkov (prva točka prvega odstavka 13. člena ZUPJS).
Ker tožniku za obravnavani postopek (še) ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, odločitev o njegovem predlogu za taksno oprostitev ne more biti oprta na določbo tretjega odstavka 10. člena ZST-1.
DZ člen 156, 157, 157/2, 161, 174, 174/1, 234, 257. ZZZDR člen 158.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - imenovanje skrbnika - začasni skrbnik - postavitev otroka pod skrbništvo - največja korist otroka - ogroženost otroka - verjetnost kot dokazni standard - izvrševanje starševskih pravic - kršitev pravice do izjave - dopustnost posega v ustavno pravico - nadomestna vročitev - smrt enega od staršev - neznano prebivališče stranke - soglasje staršev - načelo najmilejšega ukrepa - drugi razlogi
Predlog za namestitev v rejništvo temelji na okoliščinah, da je deklici umrla mati, oče pa je neznanega prebivališča. Dekličino namestitev v rejništvo torej pogojujejo drugi razlogi, ki jih določa zakonik, ne pa predlagani ukrep za varstvo koristi otrok. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je v obravnavanem primeru mogoče le z odvzemom otroka očetu v zadostni meri zavarovati otrokove koristi.
URS člen 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 156, 158, 158/2, 162, 171, 172, 174. ZPrCP člen 87, 87/7.
začasna odredba o varstvu otrok - stopnja verjetnosti - pravica do družinskega življenja - odvzem mladoletnega otroka - načelo najmilejšega ukrepa - časovne meje pravnomočnosti
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bistvena razlika med pogoji za izdajo začasne odredbe in izrekom ukrepa trajnejšega značaja ni le v dokaznem standardu pri oceni ogroženosti otroka, ki mora biti pri izdaji začasne odredbe izkazana s stopnjo verjetnosti, pri izdaji ukrepa trajnega značaja pa s stopnjo prepričanja, ampak tudi v stopnji ogroženosti otroka. Kajti nižji kot je dokazni standard (verjetnost), bolj tehtni morajo biti razlogi za poseg države v pravico do družinskega življenja (iz 54. člena Ustave in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) z odvzemom otroka (huda ogroženost). Zato lahko do odvzema otrok staršem praviloma pride zgolj na podlagi odločitve o glavni stvari po 174. členu DZ (kjer zadošča "navadna" ogroženost ob dodatnem upoštevanju načela najmilejšega ukrepa iz 156. člena DZ), zgolj izjemoma (v primeru s standardom verjetnosti izkazane hude akutne ogroženosti otroka) je mogoče mld. otroka odvzeti staršem z začasno odredbo.
Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje presodilo, da predlagatelj ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da sta mladoletna A. A. in B. B. v matični družini tako hudo ogrožena, da so hudo ogroženi cilji njune socializacije in njunega razvoja v samostojno in hkrati družabno bitje, kar bi upravičevalo izdajo sporne začasne odredbe pred odločitvijo o predlagateljevem predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja. Začasna odredba o odvzemu otrok staršem je namreč izjemen, nujen ukrep, ki ga ni dopustno izdati zgolj zato, da bo se otroku zagotovila največja korist ali zato, ker je izkazana zgolj njegova "navadna" (ne pa huda) ogroženost.
DZ člen 141, 141/1, 154, 154/1, 157, 157/2, 157/3, 161, 165, 170, 170/3. URS člen 15, 15/3, 51, 51/3, 54, 54/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev pravice do stikov - začasen odvzem pravice do stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - paranoidna shizofrenija - prisilno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do družinskega življenja - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - starševska skrb
Ne glede na ugotovitev sodišča, ki temelji na mnenju sodne izvedenke, da je za dolgoročen psihološki razvoj otrok koristno vzdrževanje stikov z obema staršema, ta sama po sebi ne more pogojevati začasne odredbe z izrekom ukrepa o prisilni napotitvi matere na psihiatrično zdravljenje oziroma diagnostiko, saj ne podlega pogoju ogroženosti iz 161. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 157. člena DZ.
Otrokove pravice oziroma njegova korist se v razmerju do pravic staršev lahko zavarujejo s posegi v pravico do starševske skrbi, ne pa v druge osebnostne pravice staršev. Sodišče zato lahko z ukrepi za varstvo koristi otrok le prepreči staršu, da bi zaradi njegovega ravnanja ali opustitve otroku nastala škoda. Otroka mora zaščititi, ne more pa starša prisiliti v zdravljenje (zgolj) zato, ker bi bilo to "dobro za otroka" oziroma v njegovo korist.
ZIS člen 91, 91/2, 91/3, 91/4. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 73, 73/3, 73/4. ZDR-1 člen 10, 10/3, 129, 179.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se zbrana napitnina sorazmerno razdeli med vse zaposlene glede na udeležbo posameznika oziroma posameznega delovnega mesta v delovnem procesu v igralnici, ne določata pa ključa delitve (v kolikšnem deležu je pri delitvi udeleženo posamezno delovno mesto oziroma zaposleni na delovnem mestu). Ključ delitve napitnine se mora določiti v podjetniški kolektivni pogodbi, tožnici pa napitnina glede na Prilogo št. 5 h PKP ne pripada.
Zakonska zahteva po sorazmerni delitvi po posameznih delovnih mestih oziroma udeležbi v delovnem procesu po naravi stvari izključuje delitev po enakih delih.
Vsaka napaka, ki jo stori delodajalec, še ne pomeni, da je izkazana tudi protipravnost kot element odškodninske odgovornosti. Toženka je način delitve napitnine v Prilogi št. 5 PKP uskladila s sindikati. Načina delitve napitnin tako ni določila enostransko, samovoljno in arbitrarno. Odgovornost za zakonito delitev napitnine je res na delodajalcu, vendar toženka glede na določbe KPGIT in dejstvo, da so pri njej organizirani sindikati, sama ne more in ne sme urediti načina delitve napitnine.
ZPP člen 163, 163/4, 328, 328/5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - pritožba zoper sklep o stroških - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Šele z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo višino stroškov in določilo rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki hkrati predstavlja tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena OZ, zato tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka) pred potekom tega roka ni mogla priti v zamudo z obveznostjo povrnitve stroškov postopka, posledično pa pred potekom tega roka ni mogla dolgovati zamudnih obresti od stroškov postopka.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 112, 112/9, 274, 274/1.
prepozna vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik tožbo, kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu, vložil na sodišče po izteku zakonsko določenega roka, jo je sodišče prve stopnje kot prepozno, skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP, utemeljeno zavrglo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - začasni ukrep - trening starševskih veščin - ogroženost otroka - pravica do stikov - odtujevanje otroka - stiki pod nadzorom
Enotno stališče teorije in sodne prakse je, da je otrok, ki brez utemeljenega razloga nima več stikov z drugim od staršev, ogrožen.
Sodišče je prepoznalo ogroženost otrok zaradi omejenega izvajanja oziroma neizvajanja stikov med otrokoma in očetom, da sta udeleženca vpletena v izrazito konflikten partnerski odnos, ki ima močan vpliv na psihosocialni razvoj otrok, ter da sama ne zmoreta razrešiti nastale konfliktne situacije.
ZFPPIPP člen 48, 121, 121/2. ZPP člen 7, 7/1, 116.
začetek postopka prisilne poravnave - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - jasna zakonska določba - načelo hitrosti postopka - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, ker je v izrecnem nasprotju z eksplicitno določeno normo iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, kjer je navedeno, da v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti obnove postopka, kar je tudi v skladu z obstoječo ustaljeno sodno prakso.
gradnja kanalizacije - imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - nastanek škode pri opravljanju splošne koristne dejavnosti - povrnitev škode - pravica do povrnitve škode - normalna škoda - škoda, ki presega običajne meje - odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme - izvedenec gradbene stroke - prepričljiva dokazna ocena
Sodišče mora glede na okoliščine konkretnega primera zapolniti pravni standard škode, ki presega normalne meje, ne pa ugotavljati, kaj je normalna škoda. Zadostuje ugotovitev, da je škoda prekomerna; važne so posledice toženčevega delovanja.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3, 403. ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 8, 287, 287/2.
ugotavljanje invalidnosti - popolna izguba delazmožnosti - invalidnina za telesno okvaro - zavrnitev dokaza - zaslišanje stranke - ugotavljanje dejstev po izvedencu - stvarna razbremenitev
Sodišče je dokaz z zaslišanjem tožnika kot stranke v postopku zavrnilo iz razloga, ker je menilo, da zaslišanje ni pomembno za odločbo. Zdravstveno stanje je namreč razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaza ustrezno obrazložilo in z zavrnitvijo ni kršilo določb postopka.
Pri tožniku zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti. Tožnik zaradi posledic bolezni ni več zmožen za delo "pomožna dela v gradbeništvu", zmožen pa je v polnem delovnem času opravljati drugo delo s stvarnimi razbremenitvami.
ZIS in KPGIT zgolj določata, da se napitnina deli med zaposlene, ne določata pa načina delitve. Glede ključa delitve ZIS napotuje na panožno kolektivno pogodbo, tj. KPGIT (četrti odstavek 91. člena ZIS), slednja pa le primeroma našteje kriterije, ki jih lahko delodajalci upoštevajo ob ureditvi tega vprašanja v podjetniških kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih (tretji odstavek 73. člena KPGIT, ki se je uporabljala do 31. 12. 2024 oziroma drugi odstavek 75. člena KPGIT, ki se uporablja od 1. 1. 2025). Način delitve napitnine se tako določi v podjetniški kolektivni pogodbi, tožniku pa napitnina glede na Prilogo št. 5 PKP ne pripada.
Delodajalec odgovarja delavcu za škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, oziroma za škodo, ki mu jo povzroči delodajalec s kršenjem pravic iz delovnega razmerja po splošnih pravilih civilnega prava (179. člena ZDR-1). Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene vse predpostavke kumulativno, med drugim tudi protipravnost. Tožnik ni dokazal protipravnosti ravnanja toženke ne glede na ugotovljeno neskladnost ureditve načina delitve napitnin v Prilogi št. 5 PKP z ZIS in KPGIT.
OZ člen 507, 512, 512/1, 512/2. ZZK-1 člen 6. ZSReg člen 8, 8/5. SPZ člen 66, 66/3.
ugotovitveni zahtevek in zahtevek na razveljavitev pogodbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezazidano stavbno zemljišče - kršitev zakonite predkupne pravice - predkupni upravičenec - publicitetni učinek vknjižbe - prepozna tožba - dopuščena revizija - primerljiva zadeva iz sodne prakse - subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice - začetek teka subjektivnega roka za tožbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Subjektivni rok za izpodbijanje pogodbe, s katero je bila predkupnemu upravičencu kršena predkupna pravica, prične teči šele, ko se predkupni upravičenec seznani s pogodbenimi pogoji, in ne že, ko je seznanjen s kršitvijo predkupne pravice. Da gre za logično razlago izhaja tudi iz vsebine drugega odstavka 512. člena OZ, kjer rok v primeru, da je predkupni upravičenec obveščen o napačnih pogojih prodaje, začne teči od dne, ko je predkupni upravičenec zvedel za prave pogodbene pogoje.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil tožnik, kot potrjuje korespondenca z drugim tožencem in njegovim sinom, najmanj od 28. 2. 2022 seznanjen, da je prva toženka nepremičnino prodala drugemu tožencu. Vendar pa zgolj vedenje o osebi kupca še ne pomeni seznanjenosti z vsebino prodajne pogodbe in njenimi pogoji. Ker toženki nista podali trditvene podlage, da bi bil tožnik takrat ali kadarkoli pred pridobitvijo prodajne pogodbe iz zbirke listin seznanjen z vsemi bistvenimi sestavinami prodajne pogodbe, tudi datum 28. 2. 2022 ne more predstavljati pravega časovnega trenutka za pričetek teka subjektivnega šestmesečnega roka iz prvega odstavka 512. člena OZ.
odškodnina - padec na parkirišču - vzdrževanje javnih površin - opustitev profesionalne skrbnosti - neravna tla običajne pohodne površine - pohodna površina - luknja v tlaku - nevarnost - nepričakovana ovira - delna razbremenitev odškodninske odgovornosti - soprispevek oškodovanca - zadostna skrbnost
Zavarovanka toženke ustreznega nadzora in vzdrževanja talnih površin na območju, kjer se je nahajal poškodovani jašek, ni opravljala s profesionalno skrbnostjo. Jašek je rjast, poškodovan na robovih, močno vdrt na eni strani in v celoti odstopa od okolice, okrog njega pa so razpoke betona in asfalta. Luknja v obliki ugreznjene rešetke je predstavljala takšno nivojsko odstopanje od preostale pohodne površine, da ni omogočala njene varne uporabe in je terjala ukrepanje zavarovanke toženke. Ker je zavarovanka toženke opustila dolžno skrbnost vzdrževanja, je odškodninsko odgovorna za škodo, ki je ob padcu nastala tožnici.
Povprečen pešec mora pri sestopanju na nižjo pohodno površino ravnati pazljivo in pogled usmeriti predse na tla. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da tožnica tega ni storila, temveč je pri spustu na parkirno mesto pogled med hojo po pločniku usmerila proti svojemu avtu in avtomobilom na cesti, ki so prihajali na parkirišče. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da ni ravnala z zadostno skrbnostjo ter je tudi s svojim ravnanjem povečala verjetnost nastanka škodnega dogodka. Njen soprispevek je ocenilo na 25 %.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor dolžnika - zavrženje prepoznega ugovora - dvakratna vročitev odločbe stranki - začetek teka roka za ugovor - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - pravni pouk
Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.