Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče po ustaljeni sodni praksi oceniti, ali obstoji subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka, pri slednjem pa enakovredno upoštevati tako tožbeni predlog kot tudi njegovo dejansko podlago.
105.a člen ZPP določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Plačana mora biti najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
V 86. členu ZZK-1 je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. V 88. členu istega zakona pa je določeno, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Pridržanje oseb v psihiatrični ustanovi in njeno zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Če pa ga odklanja (in v konkretnem primeru kot sledi tudi iz pritožbe pritožnica očitno odklanja pridržanje na zaprtem oddelku), pa je predviden poseben postopek.
ZPIZ-1 člen 47, 47/3, 48, 209, 209/1, 209/2, 209/6, 266.
znižanje zavarovalne osnove
Pri presoji zahteve za znižanje zavarovalne osnove bi moral toženec ugotoviti, ali je tožnik pri poslovnih partnerjih lahko vplival na obseg naročil, ali je šlo za dejansko bistveno poslabšanje tekočega in pričakovanega poslovnega izida, ali odhodki dolgoročno presegajo prihodke najmanj za znesek razlike med prispevkom od predpisane zavarovalne osnove in ali bi plačevanje prispevkov ogrozilo tožnikovo nadaljnje poslovanje.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43. ZPP člen 282, 282/1.
sodba na podlagi odpovedi – učinki ustavne razveljavitve zakonskih določb
Prvemu sodišču je treba pritrditi, da so bili ob izdaji sodbe podani pogoji iz 1. odst. 282. čl. ZPP za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Kljub temu pa je sodba napačna, ker je oprta na zakonsko določilo, ki po presoji Ustavnega sodišča RS ni skladna z Ustavo RS. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da prekomerno posega v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, zaradi česar je 1. odst. 282. čl. ZPP z odločbo U-I 161/10-12 z dne 09. 12. 2010 razveljavilo (Ur.l. RS št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010).
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravnoposlovna pridobitev – prenos pravice uporabe
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi pravnega posla, kot tudi ni dokazala izpolnjenih pogojev za priposestvovanje lastninske pravice, zato je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe, ki dokazuje nastanek pravice kot absolutne, stvarnopravne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068203
ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – predodelitev otroka v varstvo in vzgojo
V konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi bila izdaja začasne odredbe, s katero bi sodišče mladoletnega otroka predodelilo v varstvo in vzgojo očeta, nujno potrebna. Začasna odredba mora namreč v teh postopkih ostati omejena le na tiste nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
odvetniška tarifa – stroški postopka – nagrada za narok
Zakon o odvetniški tarifi je določil tri glavne nagrade, nagrado za sporazum, nagrado za postopek in nagrado za narok. Izjeme od načela ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi je posebej določil. Tako je na primer posebej določeno v kazenskih postopkih, da se nagrada za narok prizna za vsak dan glavne obravnave. Takšne določbe tarifna številka 3102 ne vsebuje, kar pomeni, da ne odstopa od prej navedenega načela in da gre torej odvetniku nagrada za narok le enkrat, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo in koliko narokov se je udeležil.
Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0064523
ZTVP-1 člen 79, 79/3, 139, 140. OZ člen 131.
pogodba o borznem posredovanju – odgovornost borznoposredniške hiše – protipravnost – sklenitvena faza pogodbe – zaščita interesov stranke – nasprotje interesov
Toženo stranko kot borznoposredniško družbo tudi v primeru sklenitve prodajne pogodbe zavezujejo določbe 139. in 140. člena ZTVP-1, ki borznoposredniški družbi nalagajo zaščito interesov stranke in razkritje nasprotnih interesov. V zvezi z dolžnostjo tožene stranke, ki ji jo nalagajo te določbe, je zato za presojo njene odškodninske odgovornosti odločilno njeno ravnanje v sklenitveni fazi sporne pogodbe in aneksov.
kompleksna poškodba stopala – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
S pavšalnimi trditvami pritožnice, da primera iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nista primerljiva (gre za težje posledice in starejše zadeve), pri čemer pa ne ponudi zadev, ki bi bile po njenem primerljive, pravilnosti odmere odškodnine po objektivnem kriteriju, ne more uspešno izpodbiti. Zadevi, ki ju je upoštevalo sodišče prve stopnje sta primerljivi, saj gre za podobne poškodbe in le nekoliko težje posledice. Primerjava se opravlja s preračunom na povprečno število plač, zato so upoštevne tudi starejše zadeve.
Ocena izvedenca, da gre pri tožniku za 20 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti, na katero se sklicuje toženka v oporo trditvi, da je tožniku priznana previsoka odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni merilo za odmero odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine je odvisna od intenzivnosti bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi vseh omejitev v njegovih življenjskih aktivnostih.
sprememba tožbe – tožba zaradi motenja posesti – tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice – posebni postopek v sporih o motenju posesti
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi motenja posesti. Postopek o pravdah zaradi motenja posesti je umeščen v tretji del Zakona o pravdnem postopku, ki ureja posebne postopke, tožba za varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem pa je tožba, ki se obravnava v rednem postopku. Ker torej za oba uveljavljana zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče spremembe tožbe ne bi smelo dovoliti.
ZPP člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3. ZFPPIPP člen 14.
predlog za začetek stečajnega postopka – insolventnost kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – izvedensko mnenje
Po SRS vpis nepremičnine v zemljiško knjigo ni pogoj za njeno pripoznanje v bilanci stanja, bodisi kot zaloge ali kot sredstva, saj se le-ta, ob upoštevanju prevzema, lahko začne obvladovati že na podlagi ustreznih listin, v danem primeru zemljškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika. Le-tega je dolžnik predložil in je predstavljalo zadostno in zadovoljivo podlago za oblikovanje mnenja o tem, da so postavke v bilanci stanja resnično in pošteno predstavljene.
Dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, samo po sebi še ne pomeni, da od njih ni mogoče pričakovati gospodarskih koristi. Ocena verjetnosti, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z obremenjenimi nepremičninami, je namreč odvisna od ocene verjetnosti, ali bodo hipoteke unovčene. Odgovor na vprašanje, ali bodo hipoteke unovčene, pa je odvisen od mnogih dejstev in okoliščin, ki so tako v sferi zastavnega upnika kot zastavnega dolžnika in samega dolžnika G., d.o.o., ter so zgolj na ravni predvidljivosti.
ovire za odpust obveznosti – nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika
Standard, ki je zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, „da je dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven. Namen navedene določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, pri čemer pa je potrebno upoštevati, ali so morebiti tudi upniki pri tem sami ravnali neodgovorno in lahkomiselno.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – restriktiven pristop - prepovedi sklica in izvedbe skupščine
Sodišče sme načeloma sicer izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa ne pomeni, da sme sodišče na splošno poseči v ustavno zagotovljene pravice drugih (konkretno pravico do zbiranja in združevanja) na podlagi utemeljitve, da utegne izvrševanje teh pravic konkretno poseči v pravice drugih.
povod za tožbo – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ob tako okoliščinah, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – osebno vročanje – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem sodnega pisanja – odgovor na tožbo
Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.
Ker zakonska ureditev lovstva, posebej pa lovske pravice, po presoji Ustavnega sodišča ne nasprotuje Ustavi, saj med drugim ne posega v pravice iz 33., 67. in 74. člena Ustave, očitana protipravnost ravnanja države pri urejanju lovske pravice ni podana.