SPZ člen 44, 44/2, 222, 222/1, 223, 223/1, 223/1-1.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - obseg izvrševanja služnosti - osvoboditev služnosti - prenehanje stvarne služnosti
Za uspeh z zahtevkom po 223. členu SPZ (osvoboditev služnosti) bi morala toženka dokazati ne le, da so bile na služnostni poti postavljene ovire, ampak zlasti, da je bilo nasprotovanje izvrševanju služnosti tako učinkovito, da so tožniki res prenehali z njenim izvrševanjem.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je kljub možnosti druge povezave stvarna služnost čez služečo nepremičnino lahko še vedno v korist gospodujoči nepremičnini, zato izgradnja novega mostu ne pomeni avtomatično prenehanja služnosti. Sodišče je skrbno ocenilo vse okoliščine in se izreklo tako glede koristnosti služnosti za gospodujoče zemljišče kot glede morebitnih spremenjenih okoliščin. Ugotovilo je, da bi morali tožniki, če bi za dostop do svojih nepremičnin uporabljali nov most, peljati preko nepremičnin v lasti tretjih oseb, za kar nimajo dovoljenja, in zaključilo, da tak dostop ni primernejši in enostavnejši. Ob tehtanju interesov izvrševanja lastninske pravice na služečih in gospodujočih nepremičninah pa je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo dejstvo, da se služnost izvršuje le nekajkrat na leto in ne predstavlja prehudega posega v lastninsko pravico.
Če potek zatrjevane trase zajema tudi parcelo (ki ni vsebovana v tožbenem zahtevku), ki ni v lasti tožnikov, to na sklepčnost zahtevka oziroma pasivno legitimacijo nima nobenega vpliva.
Tudi dejstvo, da so tožniki trdili, da služnost ovira toženkin mož, prepoved pa se nanaša nanjo, nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve. Pasivno legitimiran v takem sporu je (podobno kot v sporih zaradi motenja posesti) tudi tisti, v korist katerega kdo drug stori zatrjevano dejanje, če se od tega dejanja ni ogradil.
JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VSL00013970
ZPOmK-1 člen 6, 7, 7/4, 7/4-a, 7/4-a(3). ZJN-3 člen 5.
konkurenčna klavzula - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - ničnost - horizontalni sporazum - delitev trga - tržni delež - kršitev pravil konkurenčnega prava - postopek oddaje javnega naročila
Tak dogovor po oceni pritožbenega sodišča po vsebini predstavlja (protikonkurenčni) dogovor o razdelitvi trga oziroma najmanj ohranitvi (če ne povečanju) tržnega deleža obeh pogodbenic, ki je prepovedan. Zaradi dogovora je bila namreč zmanjšana neodvisnost obeh pogodbenih strank pri odločanju, saj je bila z njim določena obveznost strank, da na trgu ravnajo oziroma ne ravnajo na določen način, v konkretnem primeru, da ne sklepajo pogodb z določenimi naročniki (druge pogodbene stranke), kar posledično pomeni tudi, da v skladu z dogovorom tožena stranka naj ne bi smela sodelovati v postopku oddaje javnega naročila naročnika N., ki je bil takrat še naročnik tožeče stranke. Tak dogovor je izključujoč, ker omejuje možnost pogodbenih strank, da si konkurirata med seboj oziroma s tretjimi strankami in s tem vodi do protikonkurenčnega omejevanja dostopa do trga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013879
ZPP člen 190. OZ člen 1018, 1030. ZZK-1 člen 10, 150, 150/1, 150/1-2. SPZ člen 135, 143, 148, 148/2.
poroštvo - pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos pravic - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - pridobitev hipoteke - načelo vrstnega reda vpisov
Prodaja nepremičnine, s katero želi porok (tožeča stranka) doseči vnaprejšnje zavarovanje svoje bodoče in negotove terjatve, ki jo bo imel v primeru izpolnitve poroštvene obveznosti do dolžnika (tožene stranke), med pravdo ni ovira, da se pravdni postopek konča med istima strankama.
Ne drži očitek toženke, da bi moralo sodišče upoštevati le najnujnejše dobrine. Kot potrebno se upošteva toliko stvarnih, dejanskih in koristnih izdatkov, kolikor so lahko kriti z zmožnostmi staršev. Ocena sodišča prve stopnje o potrebah tožnice je v realnih okvirih vsote denarja, ki ga imata oba tožničina roditelja na razpolago zanjo in za druge svoje otroke, ki sta jih dolžna preživljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013582
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
nedenarna terjatev - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - težko nadomestljiva škoda - uporaba skupnega premoženja - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari - nepravdni postopek - tehnični pregledi vozil - registracija osebnih avtomobilov - denarna kazen
Tudi predlagana regulacijska začasna odredba v svojem bistvu, čeprav le posredno, lahko služi namenu zavarovanja. Nesmiselno bi bilo tožnika siliti v postopek za ureditev razmerij med solastniki, če želi končati lastniško skupnost s toženko, samo zato, da bi lahko začasno preprečil onemogočanje souporabe dela skupnega premoženja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni strah - sekundarni strah - skaženost - izguba na zaslužku - nezmožnost za delo - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca
Ni moč slediti niti pritožnikovemu navajanju, da sodišče prve stopnje (neupravičeno) ni sledilo njegovemu predlogu po zaslišanju izvedenca medicinske stroke. Pritožba namreč ne pojasni, zakaj naj bi bila izvedba tega dokaza pomembna oziroma kako bi lahko vplivala na presojo pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje. Zgolj pritožnikovo navajanje, da je na naroku dne 4. 12. 2017 navedel, v katerih delih se z mnenjem izvedenca ne strinja, v tem pogledu ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013652
OZ člen 198, 587. SPZ člen 66.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za stanovanje - višina uporabnine - dolgoročni najem - stroški najemodajalca - solastnina - upravičenja solastnika - razpolaganje z nepremičnino v solastnini
Uporabe brez pravnega naslova ne gre enačiti z dolgotrajnim najemom na temelju pogodbenega razmerja.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - vročitev tožbe - vročanje v hišni predalčnik - obvestilo o pošiljki - fikcija vročitve - pravilna vročitev tožbe - sodba na podlagi pripoznave
Ker se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP vročitev šteje za opravljeno po poteku roka, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, ne glede na to, ali je bilo slednje vrnjeno sodišču ali puščeno v predalčniku, je ob ugotovitvi, da je bilo prvo obvestilo pravilno puščeno tožencu na vratih bivališča, vročitev pravilno opravljena. To pa pomeni, da je sodišče utemeljeno uporabilo določilo prvega odstavka 453.a člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013633
ZNP člen 112, 112/1, 115. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2, 320. SPZ člen 66, 66/1, 69.
stanovanje v solastnini - postopek za ureditev razmerij med solastniki - način uporabe - res iudicata - res transacta - stroški uporabe - denarno nadomestilo - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do uporabe solastne stvari - delitev stvari
Razmerje med solastniki glede uporabe, ki ga oblikuje sodišče s svojo odločbo, je po svoji naravi začasnega značaja, saj ga solastniki lahko kadarkoli sporazumno uredijo drugače. Če ne prej, način uporabe, kot je oblikovan s sklepom, neha veljati z delitvijo. Vendar pa takšen začasen značaj ne more pomeniti, da ima solastnik, če se okoliščine, ki jih je sodišče upoštevalo, ko je uredilo način uporabe, bistveno spremenijo in do sporazuma ne pride, možnost predlagati le delitev. Tako stališče bi pregloboko poseglo v pravico do (so)uporabe in (so)uživanja stvari, ki je eno od temeljnih upravičenj, ki izvirajo iz (so)lastninske pravice. Novo odločanje je zato dopustno, če udeleženec izkaže, da so se okoliščine, ki so bile upoštevane ob prvem odločanju, bistveno spremenile.
Sodišče pri izbiri načina uporabe, čeprav ZNP v tem pogledu nič ne določa, ni povsem prosto. Pri odločanju mora namreč upoštevati, da 66. člen SPZ pravico do posesti in uporabe solastne stvari daje vsem solastnikom in da denarnega nadomestila ni mogoče izenačevati s (so)uporabo solastne stvari. Za konkreten primer to pomeni, da odločitev, da sporno stanovanje uporablja izključno predlagateljica, nasprotnemu udeležencu pa pripada (le) denarno nadomestilo, v položaju, če bi se za njegovo uporabo morebiti potegoval tudi slednji, ne pride v poštev. Taka odločitev bi namreč nasprotovala 66. členu SPZ in kršila pravico nasprotnega udeleženca do posesti in uporabe. Velja seveda tudi obratno. Če bo torej sodišče prve stopnje ponovno ugotovilo, da uporaba na način, da stanovanje udeleženca souporabljata ali da vsak od njiju uporablja del, ki ustreza njegovemu solastnemu deležu, ni mogoča, oba pa bi pri svoji pravici do posesti in uporabe vztrajala, bo njuno nesoglasje (glede posesti in uporabe) rešljivo le z razdrtjem skupnosti, to je z delitvijo stvari.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (2002) člen 2, 2-5, 2-6, 3.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - razrešitev stečajnega upravitelja - imenovanje novega upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta v tem stečajnem postopku delo upravitelja opravljali dve osebi, in sicer A. A. od 3. 7. 1996 do 19. 12. 1997, B. B. od 19. 12. 1997 do 15. 3. 2004, in od 15. 3. 2004 dalje ponovno A. A. Upraviteljema je celotno nagrado odmerilo po Odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Ur. l. RS, št. 16/2002), ker so bila vsa dejanja, ki se nagrajujejo po Pravilniku o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/2008), ki se uporablja od 13. 6. 2009 dalje, opravljena pred tem dnem.
Sodišče prve stopnje je pri razdelitvi nagrade med upravitelja upoštevalo vsa opravila, ki jih je navedla upraviteljica ter glede na težavnost ter obseg teh, ob upoštevanju specifičnih okoliščin postopka, pravilno odločilo, da se nagrada med upravitelja razdeli tako, da A. A. prejme 58%, B. B. pa 42%.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00015320
ZOPOKD člen 4, 4-3, 4-4. ZKP člen 344.
odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - temelji odgovornosti pravne osebe - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - zloraba procesnih pravic
V opisu dejanja morajo biti konkretizirani tudi temelji odgovornosti obdolžene pravne osebe. Če se tej očita prispevek iz 4. točke 4. člena ZOPOKD, bi moral opis dejanja opredeliti, kaj je bila vsebina dolžnega nadzorstva nad zakonitostjo storilčevega razmerja in na kakšen način je vodstveni organ to dolžnost opustil.
Državni tožilec je tekom glavne obravnave očitek obdolženi pravni osebi dopolnil z novim temeljem odgovornosti iz 4. člena ZOPOKD. Takšna sprememba obtožnega predloga je bila dopustna.
Sodba le na splošno navaja, da izvedenec utemeljeno ugotavlja, da je storilec na posnetku obdolženec, ker ugotavlja ujemanje telesnih značilnosti med obema in jih našteva. Takšna obrazložitev pa pritožbenemu sodišču ne omogoča presoje pravilnosti zaključkov prvostopenjskega sodišča, na drugi strani pa trditev pritožbe, ki telesne značilnosti med obdolžencem in osebo na posnetkih zanikajo, saj na pritožbene trditve, ker teh ujemanj oziroma skladnosti ni obrazložilo sodišče prve stopnje v sodbi, ne more odgovoriti in tudi ne zaključiti, katere ugotovitve so pravilne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013537
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-3. KZ-1 člen 56, 56/3, 324, 324/1, 324/1-1. URS člen 31. ZP-1 člen 11a, 11a/3.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznovanost za prekršek - pravnomočno razsojena stvar - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - kršitev ne bis in idem
Okoliščina, ali je bil obdolženec za predmetno vožnjo pod vplivom alkohola že obravnavan za prekršek, je odločilno dejstvo, do katerega se sodišče prve stopnje, ko je odločalo o zadevi in v sodbi obrazložilo svojo odločitev, ni opredelilo, pa bi se moralo, ne glede na okoliščino, da je obdolženec krivdo po obtožbi priznal.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera pravične denarne odškodnine - poškodba prstov leve roke - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za skaženost
Tožnici, ki je v delovni nesreči utrpela prerez globoke in povrhnje upogibalke sredinca leve roke, prerez živca na mezinčevi stani sredinca leve roke in prerez arterije na mezinčevi strani sredinca leve roke, je bila odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 29.500,00 EUR, kar je v okvirih, ki jih je začrtala sodna praksa z določanjem odškodnin v podobnih primerih, in predstavlja pravično zadoščenje za nastalo nepremoženjsko škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013296
ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 86, 87, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. .
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Tudi SEU je v zadevi Andriciuc zavzelo stališče, da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikovanju pogodbenih pogojev treba razlagati široko in da morajo finančne ustanove (z oziroma na vse okoliščine, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe) posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično, kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja in znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč je tudi sposoben oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Iz ugotovitev sodbe o tveganjih, ki sta jih pravdni stranki prevzeli z dogovorom o valutni klavzuli, pri čemer sta obe vedeli, da bo tožnica izpolnjevala svojo obveznost iz dohodkov, ki jih prejema v domači valuti, izhaja, da sta v pogodbo vgradili določeno negotovost. Ker na gibanje tečaja CHF/EUR nista mogli vplivati, je bil obseg tožničine obveznosti v razmerju do toženkine obveznosti negotov. Prav zaradi te negotovosti, ki je bistveno večja kot pri kreditni pogodbi, sklenjeni v domači valuti, je bila toženka v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna tožnici predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe in ji razkriti informacije, s katerimi je razpolagala in bi lahko pomembno vplivale na obseg njene pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju kreditnih pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita.
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 384, 401, 401/1, 401/1-2, 405, 405/3.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - fikcija umika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
Dolžnik si zmotno razlaga določbo tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Fikcija umika ugovora proti odpustu obveznosti nastopi le, če se vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti ne udeleži prvega naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je upravitelj prvega naroka udeležil, izostanek z drugega naroka pa je opravičil. Zato ni podan dejanski stan iz tretjega odstavka 405. člena ZFPPIPP.
odločanje o pritožbi - odločanje višjega sodišča o pritožbi - krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti na drugo sodišče - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - obseg veljavnosti sklepa - pravila - sodni red - ponovna pritožba zoper sodbo
Sklep predsednika VS RS Su 889/2015 z dne 26. 3. 2015 je določil pravila izbire tako, da je izbiro omejil s časom in številom zadev. Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle na Višje sodišče v Ljubljani tudi v primeru, ko je to že enkrat odločilo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Prav tako ni mogoče uporabiti pravila iz 163. člena Sodnega reda. Ta se namreč nanaša na odločanje sodišča druge stopnje v okviru njegove zakonsko urejene krajevne pristojnosti. To pomeni, da se pristojnost v konkretni (pritožbeni) zadevi določa po 104. členu ZS in je za odločanje o vloženi pritožbi pristojno Višje sodišče v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00013654
SPZ člen 99. ZPP člen 158, 158/1, 353. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 20, 20/2, 20/4, 38, 38/1, 39, 39/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4. ZUJF člen 168, 168/2.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - samovoljen poseg v nepremičnino - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - izvršljivost odločbe - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o pravdnih stroških - potrebnost tožbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - obrazložen dopis - nagrada za zastopanje na naroku - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - obvezna razlaga odvetniške tarife - potni stroški - stroški ogleda
Stranka je upravičena do nagrade za zahtevke in druge obrazložene vloge po tar. št. 38/1 OT, če v njej postavi specificiran zahtevek, pojasni svoje navedbe, poda pravna naziranja in podobno.
Odvetniku ne pripada nagrada za poravnalni narok, kateremu neposredno sledi prvi narok za glavno obravnavo.
Sodišče je vezano le na Ustavo RS in zakone, kar pomeni, da ni vezano na pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije.
Stroški za ogled z izvedencem niso vezani na izvedbo naroka.
nasilje v družini - dokazni postopek - izvedba dokazov - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - dokazni standard verjetnosti - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni standard v postopkih po ZPND je nižji, ker zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti. Sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev. Pri tem pa je treba pravilno uravnotežiti pravico nasprotnega udeleženca do izvedbe dokazov, s katero želi preprečiti neutemeljen poseg v njegove ustavne pravice, in dolžnostjo sodišča, ki mora (tudi) v (ugovornem) postopku po ZPND postopati hitro ter izvesti le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti ugotovijo odločilna dejstva, ki potrjujejo (ne)obstoj nasilja.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - zdravstveno stanje dolžnika - novela ZFPPIPP-G
Sodišče prve stopnje je vse zdravstvene težave, ki jih je navedla dolžnica, upoštevalo in ob upoštevanju ostalih okoliščin (da je dolžnica mlada, da nima preživninskih obveznosti ter da nima potrdila o trajni nezaposljivosti) ter razlogov za njeno insolventnost, preizkusno obdobje primerno skrajšalo na dve leti in dva meseca od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ni moglo določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let. Po določbi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP namreč lahko sodišče le na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.