razlaga oporoke - pogoji in bremena v oporoki – napotitev na pravdo
ZD dopušča, da oporočitelj v oporoki postavi pogoje. Oporoka izraža jasno voljo zapustnice, da njeno premoženje deduje oseba, ki bo skrbela za njenega sina, vendar takšen premalo določen zapis dopušča različne razlage. Ker so med dediči sporna dejstva, bi zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.
Dolžnica se je v ugovoru zgolj sklicevala na 149. člen ZIZ in trdila, da so denarna sredstva na računu Občine K. nujno potrebna za opravljanje občinskih temeljnih nalog oziroma dejavnosti, ne da bi to svojo trditev konkretizirala.
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da ugovor (ob nasprotovanju upnika v odgovoru na ugovor) ni bil obrazložen in da ga je bilo treba zato kot neutemeljenega zavrniti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – vročitev tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stroške, nastale, s postopkom zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj.
Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
zaznamba sklepa o izvršbi - smrt dolžnika - univerzalno nasledstvo
Pritožnik je kot dedič naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.
Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi-
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – napoved pritožbe – delno plačilo sodne takse
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin, takse za napoved pritožbe pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
podstrešni prostor – priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija solastnikov
Podstrešje ne more biti samostojen predmet priposestvovanja.
Če je spor glede podstrešnih prostorov, je s tožbo treba zajeti vse solastnike, četudi je spor le z nekaterimi od njih, s tem da je treba upoštevati, kaj je vsebina pojma nepremičnine po 1. odstavku 18. člena SPZ.
lastninska pravica – načelo superficies solo cedit – stavbna pravica
Do uveljavitve SPZ je bilo mogoče, da je bilo zemljišče predmet ene lastninske pravice, zgradba na tem zemljišču pa predmet druge lastninske pravice. Temeljni načeli SPZ sta prav načelo specialnosti in iz njega izvedeno načelo superficies solo cedit, v skladu s katerim objekt sam ne more biti predmet lastninske pravice, temveč je sestavina zemljišča.
Razmerja v primerih, ko imajo lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na zgradbi različne osebe, ureja 2. odstavek 271. člena SPZ.
ZGD člen 394. ZFPPod 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/8. ZIZ člen 59.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – pasivni družbenik – aktivni družbenik – zastopanje družbe – ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Pri presoji, ali gre za pasivnega družbenika, je bistveno, ali bi glede na velikost svojega poslovnega deleža lahko vplival na poslovanje družbe. Ni torej pomembno, ali je bil družbenik dejansko pasiven ali aktiven, pač pa, ali bi glede na položaj, ki ga je imel v družbi, lahko bil aktiven.
Tožena stranka si je pridržala pravico, da na trditve tožeče stranke glede nastanka škode odgovori, ko ji bodo predloženi dokazi, na katere se je tožeča stranka sklicevala v tožbi. Ker gre za dokaze o dejstvih, ki se ne nanašajo na zaznavanje tožene stranke, je ta z izjavo v odgovoru na tožbo uspešno preprečila učinke domneve priznanja zatrjevanih dejstev. Pri tem pa je tudi izrecno navedla, da tožeča stranka škode, ki naj bi jo utrpela, v tožbi ni z ničemer dokazala, s čimer je zanikala dejstvo nastanka škode.
Tožeča stranka je pri izračunu višine izgubljenega dobička izhajala iz predpostavke, da tožena stranka v celoti ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti, ne uspe pa izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da je glavni naročnik sprejel delno izpolnitev tožene stranke. Če je delno izpolnitev sprejel, pa tožeča stranka tudi ni upravičena do izgubljenega dobička v enaki višini kot v primeru, če pogodba sploh ne bi bila izpolnjena.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – derivativna pridobitev lastninske pravice – pravilo nemo plus iuris – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice
Prodajalec ni bil lastnik spornega zemljišča, zato je tožnica ni mogla pridobiti.
Dobroverna posest spornega zemljišča v korist tožnice ni izkazana, zato ni pogojev za orginarno pridobitev lastninske pravice.
pristojnost in sestava sodišča – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – vloge – nerazumljive ali nepopolne vloge – potek postopka – tožba – vsebina tožbe – določen tožbeni zahtevek – sprememba tožbe – odprava nesklepčnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če tožnik nedoločen zahtevek, ki ni vseboval zneska vtoževane terjatve, dopolni z zneskom, gre za dopolnitev nedoločno postavljenega zahtevka in ne za spremembo tožbe.
Z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev, saj velja, da je sodišče dolžno šteti, da neko dejstvo (v tem primeru, da sta toženca vedela za obstoj služnosti po njuni parceli) ne obstaja, če ni bilo zatrjevano.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3. ZTLR člen 12, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini – nesklepčnost tožbe – zavrnilna zamudna sodba
Razveljavitev 2. odst. 282. čl. ZPP ne vpliva na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdajo katere je sodišče prve stopnje oprlo na to določbo, ker kljub pozivu k odpravi nesklepčnosti na naroku tožnik nesklepčnosti ni odpravil.
Z gradnjo na tujem brez pravice uporabe lastninske pravice na družbeni lasti ni bilo možno pridobiti.
Določilo splošnih pogojev o izključitvi odgovornosti za odškodninske zahtevke družbenikov ne nasprotuje namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem in tudi ni nepravično v smislu določila 2. odst. 121. čl. OZ.
Tožnica je bila v času nastanka škodnega dogodka direktorica in družbenica zavarovanca, kar pomeni, da bi morala tudi sama poskrbeti za varno delo, v odškodninskem zahtevku pa svojemu delodajalcu očita, da ni poskrbel za njeno varno delo. Pravna oseba je sicer res ekonomsko ločena od fizične osebe, ko pa gre za presojo njene skrbnosti, se ta presoja po skrbnosti njenih organov. Tožnica sama bi bila dolžna poskrbeti, da bi bili njej in tudi ostalim delavcem zagotovljeni varni pogoji za delo. Kritje lastne škode, ki jo s svojim nedopustnim ravnanjem povzroči sam zavarovanec, je iz konkretne zavarovalne pogodbe izključeno.
prodajna pogodba – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – ohranitev pogodbe v veljavi
Stranki sta kot bistveno sestavino pogodbe določili plačilo kupnine v danem roku. Vendar pa sta se po preteku tega roka telefonsko dogovorili o nadaljnji realizaciji posla, zato ni mogoče šteti, da je tožnik – kupec po pogodbi plačeval obroke kupnine, čeprav je vedel, da tega ni dolžan. Šteti je namreč mogoče, da je upnik pogodbo ohranil v veljavi, ker je obvestil dolžnika, da denar potrebuje in soglašal z novimi pogoji izpolnitve.