predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - pravočasnost predloga po ustavitvi izvršbe glede vseh dotedanjih izvršilnih sredstev
Na predmetnem dopisu se sicer nahaja črtna koda z datumom 25. 4. 2014, vendar po mnenju sodišča druge stopnje ta izkazuje oddajo pošiljke pošti le v upnikovi evidenci. Ker upnik ni predložil dokazila pošte o prejemu te pošiljke, niti ni predlagal opravo poizvedb o tem, po oceni sodišča druge stopnje ni uspel dokazati svojih trditev o pravočasno podanem predlogu za nadaljevanje postopka izvršbe oziroma vzbuditi dvom v zaključke sodišča prve stopnje, da se pozivu sodišča ni odzval.
ZPP člen 213, 213/2, 154, 154/2. OZ člen 103, 110, 171.
izvedba dokazov - neizpolnitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravdni stroški - uspeh v sporu
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu, kot tudi njuni stroški.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0007082
ZNP člen 1, 4, 6, 9. ZTLR člen 22, 24, 28, 28/2, 28/4, 29, 72. SPZ člen 266, 266/1. ZPP člen 5, 339, 339/2-8.
družbena lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - pravnoposlovna pridobitev - pravica uporabe - upravni akti - predhodno vprašanje - prenos pravice uporabe - pisna oblika - odplačnost prenosa pravice uporabe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
1. Nova stvar lahko nastane le v primeru, ko osnovna stvar zaradi predelave izgubi svojo fizično identiteto, z nasutjem večje količine zemlje, ureditvijo pešpoti in s kanaliziranjem hudournika pa osnovno zemljišče identitete v obravnavanem primeru ni spremenilo, temveč delno le konfiguracijo, zato do nastanka nove stvari ni prišlo.
2. Tožeča stranka ni bila v dobri veri, ker je bila ves čas seznanjena, da vtoževana parcela ni njena, saj je poznala tako zemljiškoknjižne podatke kot dejanski obseg vtoževane parcele. Če dobrovernosti ni, pa o priposestvovanju (kot institutu pridobitve klasičnega stvarnega prava za pridobitev lastninske pravice) ne moremo govoriti.
3. V primeru določila 12. člena ZTLR je na zemljišču v družbeni lastnini mogoče imeti v lasti stavbo, v zvezi s tem pa ima lastnik stavbe pravico uporabe. Ta določba pa ne pomeni, da je za pridobitev pravice uporabe zadoščalo že samo dejstvo, da je nekdo zgradil stavbo na zemljišču v družbeni lastnini. Pravico uporabe je namreč moral najprej zakonito pridobiti, šele potem je bila gradnja mogoča.
oprostitev plačila sodnih taks – poroštvene obveznosti – dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje – novote
Sklicevanje na poroštvene obveznosti ni relevantno za presojo tožnikovih dohodkovno-premoženjskih zmožnosti. Prav tako za njihovo celostno oceno ni odločilno, da naj bi se v času vložitve pritožbe nahajal v bolniškem staležu. Za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa so namreč upoštevne zgolj okoliščine (dejstva), ki so nastale (obstajala) do trenutka odločitve sodišča prve stopnje.
V ozadju spora pravdnih strank gre za spor o lastninski pravici, saj je tožnik zatrjeval, da je parcelo koristil v dobri veri sam in po svojih prednikih kot lastniški posestnik, toženci pa, da jo je koristil na podlagi dovoljenja tretjega toženca, torej zgolj kot imetnik. Prekarist ne uživa posestnega varstva, ker je bistvo (takega) imetnika zavedanje, da dejansko izvršuje tujo oblast. Ob nespornosti tožnikove dolgoletne posesti je bilo dokazno breme, da naj bi tožnik v resnici izvajal posest zgolj na podlagi toženčeve začasne prepustitve zemljišča, na toženi stranki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0007126
KZ-1 člen 20, 20/2, 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje goljufije - opredelitev pojma prihrankov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to, da objektivne okoliščine primera niso problematične, temveč zgolj pravno vprašanje, ali se je v času, ko sta obdolženca oddala vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja štelo, da prihranki ne sodijo v kategorijo premoženja, ki se upošteva kot eden od pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Obdolženi vztraja pri stališču, da prihranki z vidika socialnovarstvenih predpisov v času storitve kaznivega dejanja niso sodili med premoženje, kar naj bi bilo, kot se je izrazil, celo splošno znano dejstvo. Vendar to dejstvo ni splošno znano, temveč velja ravno obratno, da prihranki, ki jih ima posameznik, sodijo med njegovo premoženje, kar je že samo po sebi tako umevno, da tega ni potrebno posebej obrazlagati.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - neupoštevanje napotkov sodišča - pomanjkljivo izvedensko mnenje
Čeprav iz podatkov v spisu ni razbrati, da bi izvedenec navedenemu napotku sodišča sledil in stranke postopka o predvidenem datumu ogleda dejansko tudi obvestil, zgolj zaradi tega po presoji sodišča druge stopnje izvedenec ni izgubil pravice do nagrade za sicer nesporno opravljeno opravilo, kakor tudi za stroške v zvezi z njim.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0082892
ZPP člen 44. ZST-1 člen 25, 30. URS člen 22.
zapuščinski postopek - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - enako varstvo pravic
Zaradi enakega varstva pravic v postopkih pred sodiščem toženi stranki ni mogoče odreči možnosti vpliva na določitev vrednosti spornega predmeta. Ker iz navedb toženca izhaja, da je tožeča stranka vrednost spornega predmeta označila očitno prenizko in se odpira vprašanje o stvarni pristojnosti in pravici do revizije, je sodišče ravnalo pravilno, ko je opravilo svojo korekturno dolžnost, pri čemer je upoštevalo navedbe obeh pravdnih strank.
odškodninska odgovornost delodajalca - organi vodenja ali nadzora - skrbnost in odgovornost - dokazno breme
Pravni temelj odškodninskega zahtevka tožeče stranke je (ne glede na drugačne tožbene navedbe) določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 o tem, da so člani vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme glede nastanka škode in njene višine ter glede vzročne zveze med škodo in protipravnim ravnanjem toženca, na tožencu (direktorju družbe) pa je bilo dokazno breme, da je vestno in pošteno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Tožeča stranka je uspela dokazati, da ji je nastala škoda v višini inventurnega primanjkljaja. Kot protipravno ravnanje toženca sodišče prve stopnje navaja, da toženec kot zakoniti zastopnik ni ravnal s skrbnostjo in vestnostjo dobrega gospodarstvenika, to je, da ni ravnal tako, da ne bi prišlo do takšnih odstopanj pri evidentiranem trgovskem blagu. Takšno pojmovanje protipravnosti pomeni uveljavljanje objektivne odgovornosti poslovodje za rezultat. Vendar pa naloge in obveznosti poslovodij ne sodijo med obligacije rezultata, temveč med obligacije prizadevanja. Tudi tožena stranka se je očitno zavedala, da ugotovljeni primanjkljaj ni mogel nastati zgolj zato, ker toženec ni opravljal ustreznega nadzora nad skladiščnikom, saj sicer ne bi trdila, da bi bil primanjkljaj odkrit prej oziroma, da bi bil manjši, če bi toženec opravljal ustrezni nadzor. Tožeča stranka zato ni dokazala vzročne zveze med zatrjevano škodo in nedopustnim ravnanjem toženca.
upravljanje večstanovanjskih stavb – upravljanje s stvarjo – etažna lastnina – upravnik – obvezna določitev upravnika – skupnost lastnikov – pogodba o medsebojnih razmerjih – nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu – izvršitev sklepa etažnih lastnikov preko upravnika – mandatna pogodba – pravica do zasebne lastnine
Izvršitev sprejetih sklepov z učinkom zoper vse etažne lastnike je namreč v domeni upravnika, ki mora pri tem spoštovati tudi zakonske in podzakonske predpise, s čimer se zagotavlja varstvo pravic vseh etažnih lastnikov, etažni lastniki sami pa lahko to pravico uresničujejo le v primerih, ko ustanovijo skupnost lastnikov kot pravno osebo ali pa se v pogodbi o medsebojnih razmerjih posebej dogovorijo o njihovem nastopanju v pravnem prometu.
OZ člen 190, 199. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 1, 1/1, 4, 9, 10, 11, 13, 14, 14/1, 19. Uredba o oskrbi z vodo člen 1, 1/1, 23.
neupravičena pridobitev – privolitev v prikrajšanje – samovoljna priključitev na javni vodovod – poslovodstvo brez naročila – izvajanje lokalne javne službe – obveznost dobave pitne vode – prekinitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovod
Tožeča stranka je brez soglasja lastnikov zasebnega vodovoda vanj speljala vodo iz drugega vodnega vira (tistega, iz katerega se napaja javni vodovod). Zaradi takšnega dejanja, s člani vodovodne skupnosti niso soglašali, tožeča stranka kot izvajalka javne službe ne more zaračunavati vodarine, okoljske dajatve in omrežnine na podlagi predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo preko javnega vodovodnega sistema. Ker tožeča stranka ni zatrdila, koliko vode naj bi toženka dejansko porabila, ni upravičena niti do (vsaj delnega) plačila po kaki drugi pravni podlagi.
preklic odložitve izvršitve veljavnosti vozniškega dovoljenja - upravičenci do pritožbe - podpis pritožnika - krog upravičencev do pritožbe
S pritožbo pritožnik izjavi svojo voljo o nestrinjanju z odločbo sodišča prve stopnje in pri tem (praviloma) tudi navede razloge za nestrinjanje. Takšno izjavo volje pritožnik potrdi s svojim podpisom, ki je ena izmed bistvenih sestavin pritožbe. Namen oziroma funkcija podpisa je izkazovanje istovetnosti vložnika pritožbe. Pri preizkusu, ali je pritožbo vložila oseba, ki je upravičena do vložitve pritožbe zoper določeno vrsto odločbe, je tako potrebno najprej presoditi, kdo je dejansko vložil pritožbe, torej za čigavo izjavo volje gre.
Čeprav se pravilom šteje, da je pritožbo oziroma drugo vlogo vložil tisti, ki jo je podpisal, pa je v obravnavani zadevi iz vsebine pritožbe zoper sklep z dne 10.10.2014 jasno razvidno, da gre za storilčevo izjavo volje, torej za njegovo pritožbo, in ne za izjavo volje njegovega očeta, ki ni upravičenec do pritožbe zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti ne more nastopati kot storilčev zagovornik.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - upoštevni pritožbeni razlogi
To pa pomeni, da so v primeru, kot je obravnavani, ko se je postopek izbrisa začel na podlagi domneve o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (sodišče je prejelo obvestilo obvestilo izvršitelja, da dolžnik na naslovu, vpisanem v sodni register nima poslovnih prostorov, nima označenega potnega predalčnika in nima table z oznako firme) in ne o obstoju izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pravno neupoštevne trditve pritožbe, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti in da zaradi tega ni pogojev za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
pripor - podaljšanje pripora - priporni razlog begosumnosti - priporni razlog ponovitvene nevarnosti
Glede pritožbene trditve, da obdolžencu ni mogoče očitati begosumnosti, ker se ni upiral prijetju oziroma ker ni z ničemer pokazal, da namerava pobegniti in da je sodišču njegov naslov znan, ter da ni mogoče sklepati, da se sodnim pozivom ne bi odzival, pritožbeno sodišče le še pojasnjuje, da obdolženčevo upiranje prijetju ali kakšno drugo njegovo aktivno ravnanje, ki bi kazalo na njegov namen, da bo pobegnil, ni pogoj oziroma edina okoliščina, na podlagi katere sodišče sklepa o begosumnosti storilca kaznivega dejanja. Možnost izdaje evropskega pripornega naloga, kar še omenja pritožba zagovornika obdolženca, ni ukrep, zaradi katerega bi sodišče pripor, odrejen iz razloga begosumnosti, odpravilo oziroma ga sploh ne bi odredilo.
ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZPP člen 25, 30, 30/1, 47, 481, 481/2, 482, 483.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožena stranka je odvetnik. Iz določbe 1. člena Zakona o odvetništvu (ZOdvT) izhaja, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Da so odvetniki zasebniki, izhaja iz sedmega odstavka 7. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). O vprašanju, ali odvetnik sodi v krog oseb, zaradi katerih je (na podlagi personalnega kriterija iz določb ZPP, ki urejajo veljavnost pravil o postopku v gospodarskih sporih, to so členi 481 do 484), posamezni pravdni postopek opredeljen kot gospodarski spor ter bodo zanj uporabljena posebna pravila, obstaja obsežna sodna praksa. Ta zavzema enotno stališče, da odvetnik kot zasebnik ne sodi v krog oseb iz drugega odstavka 481. člena ZPP niti v krog oseb iz 482. člena ZPP. V obravnavanem primeru pa tudi po vsebini (t. i. kavzalni kriterij) ne gre za spor iz 483. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepredložitev izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – dopolnitev predloga – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo nepopoln predlog za taksno oprostitev, saj ga tožena stranka kljub pozivu in opozorilu na pravne posledice ni pravilno in popolno dopolnila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - mobing
Zaradi slabih ekonomskih rezultatov se je tožena stranka odločila za reorganizacijo dela z združevanjem del in nalog. Delo na delovnem mestu „vodja prevzema“, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je postalo nepotrebno. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je dokazala, da je obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožene stranke pred podajo odpovedi (dve ponudbi novih pogodb za neustrezno delo, pri čemer bi tožeča stranka obdržala enako plačo, ter opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) ne utemeljuje zaključka, da je do odpovedi pogodbe o zaposlitvi prišlo iz šikanoznih razlogov.
Mesečni obrok plačila sodne takse v višini 94,50 EUR bi dejansko za tožničino družino pomeni resno finančno breme in bi bila tako mesečna sredstva, s katerimi se preživljajo tožnica in njeni družinski člani, občutno zmanjšana. Iz tega razloga so po stališču pritožbenega sodišča podani pogoji za plačilo sodne takse v desetih obrokih po 37,80 EUR, saj v tem primeru mesečna sredstva za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov ne bi bila občutno zmanjšana.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožeča stranka sicer v pritožbi navaja in k tem navedbam predlaga tudi dokaze, da je sodno takso plačala, vendar pa tako iz njenih navedb kot tudi iz dokaza izhaja, da ni plačala takse v zahtevani višini 180,00 EUR, pač pa je plačala takso le delno. Ker torej takse ni plačala v celoti, je sodišče pravilno štelo, da je bila tožba umaknjena in pravilno postopek ustavilo.