IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061117
ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 52, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318. ZZZDR člen 52, 52/2, 59, 59/1.
pobot – pobotni ugovor – materialnopravno pobotanje – skupno premoženje – judikatna terjatev – uveljavljanje v pobot terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev – soglasje drugega zakonca
Terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, ki nista oba stranki predmetnega izvršilnega postopka, dolžnik sam brez soglasja drugega zakonca ne more uveljavljati v pobot napram upnikovi terjatvi.
oprostitev plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – materialno pravno stanje dolžnika – trenutek odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks
Na podlagi poročila stečajnega upravitelja je mogoče sklepati, da obstaja določena verjetnost, da bodo v stečajno maso pritekla sredstva, v kolikor bo stečajni dolžnik uspel s to tožbo, ki se nanaša prav na zgoraj navedene zaloge in v kolikor mu bo uspelo izterjati vsaj nekaj terjatev.
Sodišče lahko upošteva materialno stanje stranke tako v trenutku odločanja o predlogu za oprostitev, kot tudi za vnaprej.
Vožnja tovornega vozila, vključno s stresanjem tovora s kesona, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Dejanske trditve napeljujejo na zaključek o toženkini krivdni odgovornosti za nastalo škodo. Sodišče prve stopnje se do teh trditev v izpodbijani sodbi ni jasno in obrazloženo opredelilo. Zgolj zato, ker je tožnik toženkino odgovornost zmotno opredelil kot objektivno, tožniku ne bi smelo odreči zahtevanega odškodninskega varstva.
Prvostopno sodišče je ocenilo, da obstajajo vsi elementi dejanskega stanu, ki je opredeljen v 2. točki 1. odstavka 19. člena ZFPPod. Ker je ugotovilo, da že prijavljena terjatev družbe M. I. d.o.o. Ljubljana presega znesek vtoževane terjatve, se je ukvarjalo le z vprašanjem obstoja te terjatve. Pri tem je pravilno kot pravno odločilno upoštevalo, da terjatev upnika M. I. d.o.o. temelji na pravnomočni sodni odločbi, plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 13/2004 z dne 11. 10. 2004.
Obveznost tožeče stranke, da ravna v skladu z določbo 10. člena ZFPPod in predlaga stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave v skladu z določbo 1. odstavka 13. člena ZFPPod, je torej obstajala ves čas ugotovljene kapitalske neustreznosti, vse od leta 1999 dalje. Ves ta čas je torej obstajalo tudi stanje protipravne opustitve dolžnih ukrepov, vse do vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Zato zastaranje terjatve ni moglo začeti teči pred začetkom stečajnega postopka.
OZ člen 190, 193, 198. ZGJS člen 76. ZPP člen 328.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba tuje nepremičnine – - spor o lastništvu – nedobrovernost uporabnika – trditvena podlaga
Le v primeru izrecnega nasprotovanja s strani tožene stranke, da do prikrajšanja na strani tožeče stranke ni prišlo, na primer glede na njen odnos do stvari in njeno voljo, ali morda glede na način, obseg, čas oziroma trajanje uporabe, bi tožeča stranka morala dopolniti svojo trditveno podlago.
Upravičenja solastnika so smiselno enaka kot upravičenja izključnega lastnika, upoštevati je treba samo, da se izvršujejo v omejenem obsegu, v skladu z njihovimi idealnimi deleži. V okvir solastnikovih upravičenj sodi tudi možnost razpolaganja s stvarjo, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057630
ZD člen 163. ZPP člen 337, 337/1.
prekluzije v zapuščinskem postopku
Dedič sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Dedič je ravnal brez krivde, če ni nasprotoval pogodbi o dosmrtnem preživljanju na edinem naroku za zapuščinsko obravnavo, na katerem je za to pogodbo prvič slišal, na naroku ni imel pooblaščenca, sodišče pa ga ni poučilo, da kasneje ne bo smel navajati nič, česar ni navedel na naroku.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – protipravno ravnanje države – merila za ugotovitev kršitve pravice – nerazumno dolžina sodnega postopka – vzorčni postopek
Država objektivno odgovarja za povzročeno škodo, nastalo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je treba tudi v tem primeru ugotavljati, ali ravnala protipravno. Pri tem pa je potrebno presojati merila kot so zapletenost zadeve, ravnanje državnih oblasti, ravnanje pritožnika in pomen zadeve za pritožnika. Zgolj trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Presoja (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera.
Medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (takoimenovana medicinska ali strokovna napaka), ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil (zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti).
Stranke in sodišča v dokaznem postopku niso vezani na dokazno pravilo, ko bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom. Stranka je tista, ki izbere dokaz za dokazovanje določenega dejstva, medtem ko sodišče na podlagi teh dokazov oceni, ali je določeno dejstvo dokazano.
Tožnik ni izkazal, da mu toženka preprečuje, da bi skupaj z njo uporabljal solastno nepremičnino, kar pa je pogoj za uspešnost obogatitvenega zahtevka – zahtevka za plačilo uporabnine. Poleg tega tudi ni izkazal, da toženka uporablja večji delež solastnih nepremičnin kot ustreza njenemu solastninskemu deležu 60 % in da je na ta način obogatena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063003
URS člen 155. ZOR člen 17, 897, 903.
pogodba o dodatnem pokojninskem zavarovanju - trenutek nastanka pogodbe - zavarovanje po obligacijskem pravu - načelo pacta sunt servanda - uporaba zavarovalnih pogojev - naknadna sprememba zavarovalnih pogojev
Pogodba med strankama je nastala s plačilom premije. Na ta način si je tožnik zagotovil dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po ZOR. Sklenjena zavarovalna pogodba je sestavljena iz pristopne izjave in zavarovalnih pogojev, ki jih v konkretnem primeru predstavljajo pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz leta 1993. Ta pravila veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe in zavezujejo pogodbeni stranki. Ker je tožena stranka šele kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe spremenila svoja pravila, to na že prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke ni moglo vplivati.
vpis po uradni dolžnosti – dedni dogovor – vpis solastninske pravice
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o dedovanju, ki povzema dedni dogovor. Čeprav sta se dediča dogovorila tudi o delitvi solastninske skupnosti, pa sta od trenutka zapustnikove smrti solastnika. To ugotavlja tudi sklep o dedovanju. Zemljiškoknjižno sodišče zato oba solastnika vpiše v zemljiško knjigo in ne odlaša z vknjižbo do izvedbe obligacijske prvine dednega dogovora, ki ureja delitev solastninske skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063019
ZVPSBNO člen 4, 16. ZPP člen 154, 154/2.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povzročitev škode – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – stroški postopka – (ne)upoštevanje uspeha po temelju in po višini
ESČP prispevkov strank k daljšemu trajanju postopka ne upošteva, če so le ti matematično gledano zanemarljivi, vendar pa takšnemu zgolj matematičnemu pristopu ni mogoče slediti v celoti, temveč je primerno morebiten prispevek strank k daljšemu trajanju postopka upoštevati vsaj v okviru odločanja o višini zahtevka. Na podlagi takšnega ravnanja stranke v postopku je mogoče objektivno sklepati, da zanjo hitra odločitev o zahtevku ni bila prioriteta.
Zakonska merila za ugotavljanje temelja zahtevka so enaka merilom za ugotavljanje njegove višine, zaradi česar ločevanje uspeha po temelju in po višini v predmetni zadevi ni mogoče.
To, kar naj bi predstavljalo obrazložitev pritožbe, je v celoti prepis obrazložitve ugovora. Na ugovorne trditve pa je v celoti in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče druge stopnje zato šteje, da pritožba ni obrazložena. Sklep je zato preizkusilo uradoma glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je izključena pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti.
Glede na sodno prakso in teorijo je grožnja lahko izrečena tudi posredno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče storiti z zmotnim navajanjem obdolženčevih generalij, saj je takšna kršitev lahko storjena le v korelaciji do izreka sodbe in njene obrazložitve, nanašati pa se mora na razloge o odločilnih dejstvih.
ZGD člen 308, 308/3. ZGD-A člen 332, 332/3. ZGD-F člen 136, 136/1, 233, 233/2, 233a, 233a/1, 233a/2. ZGD-1 člen 236, 236/2, 237, 237/2.
vinkulirane delnice – utemeljeni razlogi za odklonitev dovoljenja za prodajo delnic
Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od vprašanja, ali so bile sporne delnice v času, ko je do omenjenega prenosa delnic prišlo, dejansko vinkulirane, ali pa so bile prosto prenosljive. Pravni temelj takšne omejitve je bil statut tožeče stranke in takrat veljavne določbe ZGD. Po ureditvi pred novelo ZGD-F, je tako po 2. odstavku 233. člena ZGD statut lahko določal razloge za odklonitev dovoljenja za prenos, določitev teh razlogov pa ni bila pogoj za veljavnost vinkulacije delnic. Po novi ureditvi – ZGD-F pa ima določba statuta o vinkulaciji delnic pravni učinek samo v primeru, če statut določa tudi razloge, zaradi katerih sme pristojni organ družbe odkloniti dovoljenje za prenos delnic.
Tudi če statut določa, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe, hkrati pa ne določi utemeljenih razlogov, zaradi katerih lahko družba odkloni dovoljenje, statutarna določba o vinkulaciji delnic nima pravnega učinka omejitve prenosljivosti delnic in so zato te prosto prenosljive.
Še ne izbrisana pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo je edini relevantni faktor za presojo dovoljenosti odpusta obveznosti. Prestana kazen oziroma izvršeno delo v splošno korist je torej pri odločitvi o odpustu obveznosti nepomembna okoliščina.