Zgolj sklicevanje na določbo prvega odstavka 138. člena ZDavP-2, katera na splošno določa, da mora zavezanec za davek sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje, ni zadostno. Iz opisa kaznivega dejanja mora namreč biti popolnoma jasno, na podlagi katere pravne norme je bil obdolženec dolžan voditi poslovne knjige in evidence, ki jih davčnemu organu na njegovo zahtevo ni predložil.
Tretji odstavek 60. člena ZD torej zahteva tudi zaključek, da je bila zmota kavzalna, da bi mati (zapustnica) testirala drugače kot je ali pa sploh ne bi sestavila oporoke, če ne bi imela zmotne predstave o okoliščini oziroma o vzroku, ki jo je napeljal k testiranju (o nagibu).
Res je, kar trdi pritožba, da je toženka že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da tožnica ni plačala kupnine in navajala, da tožnica ni pojasnila, kako in na kakšen način je imela že vnaprej pripravljen denar. Vendar je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 18.11.2015 navedla, da jo je toženka presenetila, ko ji je sporočila, kdaj naj bo podpis kupoprodajne pogodbe in izročitev oz. prevzem kupnine, zaradi česar si je morala na hitro izposoditi precejšnjo vsoto denarja, ki ji je takrat še manjkala za poplačilo celotne dogovorjene kupnine. Toženka te tožničine trditve ni problematizirala. Tožnica je torej ustrezno pojasnila od kje ji denar za kupnino. To v času prvega sojenja za sodišče tudi ni bilo odločujoče. To je postalo pomembno šele v drugem sojenju, zaradi stališča pritožbenega sodišča o dogovoru sočasne izpolnitve. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožnica pravočasno predlagala zaslišanje posojilodajalk in izpis iz TRR svoje matere za svojo navedbo, da si je denar izposodila in predložila izpisek svojega TRR. S tem je le dodatno utemeljila svojo trditev, da je toženki izročila kupnino po pogodbi, ki si jo je v pretežnem delu izposodila. Ne gre torej za zatrjevano prekluzijo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00039506
ZDR-1 člen 35, 45, 59, 59/1, 179.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 179, 186, 395.. ZVZD-1 člen 5, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - kooperantska pogodba - pasivna legitimacija - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Ni utemeljen ugovor neobstoja pasivne legitimacije tožene stranke, češ da se je tožnik poškodoval pri delu, ki je bilo predmet pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem in da je odgovornost za varnost pri delu s kooperantsko pogodbo prevzel glavni izvajalec na delovišču. Odškodninska odgovornost tožene stranke kljub takemu dogovoru v pogodbi ni izključena. Učinki te pogodbe se lahko raztezajo le na pogodbene stranke in ne na tožnika. Ker tožnik ni bil pogodbena stranka, proti njemu pogodba ne učinkuje. Tožena stranka se torej ne more s sklicevanjem na vsebino kooperantske pogodbe razbremeniti svojih obveznosti s področja varstva pri delu.
Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD-1, in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je delodajalec odgovoren za nastalo škodo. Neposreden vzrok poškodbe je sicer padec, a njegove škodne posledice bi bile (lahko) preprečene, če bi tožena stranka ravnala v skladu s predpisi o varstvu pri delu (npr. tako da bi po seznanitvi s pogostimi izpadi električne energije poskrbela za prenosno svetilko, s katero bi si tožnik osvetljeval pot). Padec in posledično poškodba tožnika je objektivno predvidljiva posledica pogostih izpadov električne energije, s katerimi je bila tožena stranka seznanjena in jih je dopuščala oziroma ni storila ničesar, da bi poskrbela za varnost svojih delavcev, prav preprečevanju tovrstne škode pa so namenjene tudi predpisane obveznosti delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
Abstraktno opredelitev stopnje pazljivosti, ki naj bi jo delavec kršil, je dolžna nasprotna stranka v sporu konkretizirati z opredelitvijo oblike, vrste oziroma načina nepazljivega ravnanja, ki naj bi (so)prispevalo k nastanku škode (VIII Ips 116/2009).
Ni dokazov, da bi bilo ravnanje tožnika do takšne mere neskrbno, da bi odstopalo od skrbnosti povprečnega ustrezno usposobljenega delavca. Glede na navedeno je neustrezno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik prispeval k nastali škodi v 20 %. Pravilna uporaba materialnega prava po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje sklep o izključni odgovornosti tožene stranke za škodni dogodek.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Pritožba pravilno uveljavlja, da je pri odmeri stroškov postopka v predmetni zadevi treba upoštevati, da tožniku ni bila priznana brezplačna pravna pomoč že od začetka postopka, temveč šele od 25. 6. 2019 dalje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo o znižanju nagrade iz petega odstavka 17. člena ZOdv. Tako je tožnikov pooblaščenec upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi le za tisto delo, ki ga je opravil po 25. 6. 2019.
Pritožba sodišču neutemeljeno očita napačno sklicevanje na sklep VIII Ips 32/2019, v zvezi s katerim je pojasnilo, da je za presojo kršenega tedenskega počitka odločilno, katere zadolžitve oziroma obveznosti je imel tožnik na dneve, ko je bil po podatkih evidenc prost. Tožnik glede tega ni podal določnih trditev. V pritožbi priznava, da po datumih delovnih obveznosti res ni specificiral, za sklepčnost tožbe v tovrstnih sporih pa ne zadostuje navedba, da pripadnik ni bil noben dan prost oziroma, da je imel vsak dan zadolžitve. Posledica nesklepčne tožbe (ko iz tožbene povesti ne izhaja materialnopravna posledica) je zavrnitev tožbenega zahtevka (Pdp 389/2019).
Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni raziskalo, koliko znašajo terjatve, nastale po sklenitvi sodne poravnave, saj je celoten zahtevek po temelju zavrnilo. Presodilo je, da toženka ni krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo (ki jo uveljavlja iz naslova strahu in nevšečnosti med zdravljenjem - v posledici škodnega dogodka, v katerem mu je ropar pritisnil pištolo na glavo), ker ni podan element protipravnosti. Navedeno pa je povezano z vprašanjem, ali je toženka sprejela ustrezne varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do navedenega škodnega dogodka. Tožnik je ravno s temi besedami obrazložil dokazni predlog za postavitev izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, do katerega pa se sodišče ni v ničemer opredelilo - ne na naroku za glavno obravnavo ne v sodbi. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00036940
ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna polica - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je tožeča stranka dovolj specificirala svojo terjatev (tako v delu glavnice kot tudi obresti), z listinami (zavarovalne police, finančna kartica in obračuni obresti) pa jo le še natančneje substancirala. Njeno sklicevanje na listinske dokaze je bilo tudi tako določno, da je prvostopenjskemu sodišču omogočalo hitro in učinkovito povzemanje zatrjevanih dejstev. Pri tem je poudariti, da tožena stranka kljub temu, da so bili omenjeni listinski dokazi priloženi že dopolnitvi tožbe, tem v odgovoru na tožbo ni konkretizirano nasprotovala, trditveno breme v zvezi s tem, kdaj je tožena stranka izvedla delna plačila, pa je bilo nenazadnje na njej.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti (2008) člen 3, 3/3, 3/3-1, 3/3-3.
preizkus ocene dela
Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da lahko delodajalec v sodnem sporu dopolnjuje razloge, na katerih temelji izpodbijana ocena, vendar pa tožena stranka v obravnavani zadevi pri tem ni bila uspešna. Kljub predpisanemu posebnemu načinu ugotavljanja izpolnjevanja kriterijev iz 1. do 3. alineje tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti je tožena stranka v postopku pred sodiščem uveljavljala določene okoliščine v okviru napačnih kriterijev, pri tem pa med drugim upoštevala tudi dogodke, ki se ne nanašajo na relevantno ocenjevalno obdobje, dela očitkov ni konkretizirala in tudi ne izkazala, poleg tega pa je tožnici očitala neizvajanje del in nalog, ki ne sodijo v okvir njenega delovnega mesta oziroma se od nje ne zahtevajo.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 125.c. ZPP člen 112, 112/2.. ZPSto-2 člen 2-9, 2-10.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu - pravočasnost vloge, vezane na rok - dan izročitve vloge sodišču
Če je bila priporočena pošiljka oddana na bencinskem servisu kot pogodbenem partnerju Pošte Slovenije, pooblaščenem za sprejem pošiljk (kontaktna točka), je treba dan oddaje priporočene poštne pošiljke na bencinskem servisu šteti kot dan priporočene oddaje na pošto (glej 9. in 10. točko 2. člena Zakona o poštnih storitvah) in s tem dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
Stranka, ki preklicuje priznanje, mora svoj preklic obrazložiti ter navesti in izkazati "vse okoliščine", ki preklic opravičujejo. To je pojasniti, zakaj je preklic upravičen in to upravičenost tudi izkazati. To ji bo uspelo, če bo navedla (in izkazala) razloge za zmoto pri priznanju.
Navedba tožene stranke, da v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, glede katerih tožeče stranka v tem postopku vtožuje plačilo stroškov obratovanja in upravljanja, ni vpisana tožena stranka, ne glede na temeljna načela zemljiške knjige (načelo javnosti in načelo publicitetnega učinka vpisov) ne zadostuje za upoštevanje preklica priznanja. Tožena stranka bi namreč morala konkretno zatrjevati, zakaj je ob podaji priznanja opravičljivo zmotno menila, da je lastnica zadevnih nepremičnin.
podaljšanje pripora - pregled zapisnika o posvetovanju in glasovanju - priporni razlog
Kot izhaja iz izreka, s strani državnega tožilstva pritožbeno neproblematiziranega izpodbijanega sklepa, je prvo sodišče pripor zoper obdolženca podaljšalo le iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Ker pa je v razlogih izpodbijanega sklepa utemeljevalo tudi obstoj drugega pripornega razloga - begosumnost, kar je kazalo na namen podaljšati pripor zoper obdolženca tudi iz tega pripornega razloga, se je sodišču druge stopnje postavilo vprašanje o morebitni neskladnosti pisno izdelanega sklepa z izvirnikom, kar bi bilo mogoče, v skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP, popraviti s posebnim sklepom.
V ta namen je pritožbeno sodišče na podlagi četrtega odstavka 86. člena ZKP, pregledalo v posebnem ovitku zaprti zapisnik o posvetovanju z dne 14. 8. 2020 (list. št. 1577), katerega je po pregledu spet zaprlo v ta poseben ovitek in na njem označilo, da je zapisnik pregledalo. Pri tem pa je ugotovilo popolno skladnost med izvirnikom in izrekom izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da je z izpodbijanim sklepom zoper obdolženca pripor podaljšan le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Iz tega razloga se v nadaljevanju tega sklepa pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do tistih pritožbenih navedb, s katerimi zagovornik izpodbija priporni razlog begosumnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00040104
OZ člen 41, 41/1.. SPZ člen 48.. ZPP člen 5, 5/1, 182, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ugotovitev ničnosti pogodbe - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - poslovna sposobnost - povrnitev vlaganj v nepremičnino - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - neizvedba predlaganega dokaza - eventualna kumulacija zahtevkov
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi novi dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna. Sodišče torej ne sme zavrniti dokaza z argumentom, da se je že prepričalo v nasprotno (kot v konkretnem primeru), takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Pritožba tožnika tako utemeljeno graja zavrnitev dokaznih predlogov, s katerima je dokazoval pravno pomembno sposobnost razsojanja.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - dejansko stanje - protispisnost
Pritožbene navedbe, tako kot glasijo, izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog in se pritožbeno sodišče glede njih ne sme in ni dolžno izjasniti.
Kolikor pa pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo procesno določbo po 8. členu ZPP, da ni skrbno in vestno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Pritožbeni očitek ni utemeljen, saj se sodišču prve stopnje očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pripeti le tedaj, če v tehničnem smislu napačno povzame vsebino listin ali izpovedbe strank oziroma priče ali izvedenca, torej, če bi povzelo nekaj, kar iz teh listin ali izpovedb ne izhaja, česar pa pritožba konkretizirano ne očita. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepopolno oziroma napačno dokazno ocenilo izpovedbe prič, pa pomeni pritožbeni očitek zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 433, 433/2, 436, 436/2. ZPSPP člen 29, 29/2, 29/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-2.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - postopek za izdajo plačilnega naloga - naknadna kontradiktornost - stroški postopka - odmera višine stroškov in nagrade odvetniku
Za nalog za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog in slednje velja tudi za določbe o stroških postopka.
Ker stranski intervenient z intervencijo ščiti svoj interes in zato v pravdi nastopa v svojem in ne v strankinem imenu, mu nasprotnik vedno dolguje le povračilo njegovih pravdnih stroškov. Pri tem se potrebnost intervenientovih stroškov in stroškov glavne stranke presoja samostojno. Intervenient torej lahko zahteva samo povrnitev lastnih stroškov in ne tudi stroškov stranke, ki se ji je pridružil v pravdi.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - plačilo odškodnine - motenjski spor - trajanje postopka - trajanje spora zaradi motenja posesti - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče prve stopnje je v sodbi podrobno pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da v motenjski pravdi v nobeni fazi postopka ni prišlo do nepotrebnega odlašanja z odločanjem ter da je postopek potekal tekoče in brez pomembnih zastojev.
ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 7, 8, 10, 12, 12/3, 12/4, 12/5, 15, 15/4, 15/5, 16, 16/4, 16/5, 16/6, 19. Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (1993) člen 6, 8, 10. ZOR člen 183. OZ člen 1060.
družbena lastnina - privatizacija podjetja - udeležba delavca v lastninskem preoblikovanju (privatizaciji) podjetja - izdaja zadolžnic - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti - denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - razlika premalo izplačane plače
Bistveni razlog, da Sklad RS za razvoj, d.d. (v nadaljevanju Sklad) s tožniki ni sklenil pogodb oziroma da niso bili udeleženi pri privatizaciji delodajalca so torej okoliščine, da njihova potrdila o premalo izplačanih neto osnovnih plačah niso bila razknjižena pri ARSPPNI in da potrdilo o razknjižbi ni bilo izročeno Skladu oziroma da v primeru, če je bil organ upravljanja pasiven, v nadaljnjem roku 60 dni svojih pravic niso sami uveljavljali neposredno pri Skladu, ki bi moral v nadaljevanju z njimi skleniti pogodbe o prodaji delnic. Dolžnost poskrbeti za razknjižbo potrdil ni bila na Skladu. V petem odstavku 15. člena ZPPOLS je jasno določeno, kakšen je postopek v primeru, če je organ upravljanja podjetja pasiven: upravičenci - tožniki bi morali v nadaljnjih 60 dneh svoje pravice uveljavljati sami neposredno pri Skladu preko skupnega zastopnika, pooblaščenega za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu delnic.
Ni obveze za opozarjanje na okoliščine, ki jih določa že sam zakon in katerih relevantnost izhaja že iz samega zakona. Če so tožniki sami opustili uveljavljanje pravice, ki je bila za varstvo njihovih pravnih interesov določena v zakonu, ne morejo odgovornosti za morebitne negativne posledice tega prevaliti na Sklad.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva
V ugovornih trditvah je dolžnik nasprotoval terjatvi upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nerazumljiva tožba - poprava tožbe - stranka - razveljavitev sodbe
Tožeča stranka je kot toženo stranko navedla dolžnika iz 255. člena OZ. Med naracijo tožbe in v tožbenem zahtevku pa toženo stranko imenuje pridobitelja nepremičnine, drugo stranko pa kot dolžnika. Zato gre za nejasnosti o tem, kdo je tožena stranka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tako tožbo vrniti v popravo po 108. členu ZPP.