• Najdi
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>
  • 1.
    UPRS Sodba I U 1678/2023-9
    6.10.2025
    UP00091943
    ZVPot-1 člen 54, 54-6.
    ukrep tržnega inšpektorja - stroški upravljanja - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
    Prvo sporno vprašanje je, ali A.A. storitve upravljanja dobavlja tožnik ali ne. Vendar pa tega na podlagi gradiva v predloženem upravnem spisu sodišče ne more verificirati. V upravnem spisu se namreč nahaja le pogodba z dne 8. 5. 2001, sklenjena med tožnikom in etažnimi lastniki s .... Pri tem veljavnosti te pogodbe ni mogoče preveriti, saj pogodbi ni priložena podpisna listina oz. se le-ta v upravnem spisu ne nahaja. Nadalje pa se v upravnem spisu ne nahaja niti kasnejša pogodba z dne 1. 4. 2008, domnevno sklenjena med etažnimi lastniki in družbo A.. Tako torej sodišče ne more ugotoviti, ali so etažni lastniki morebiti naknadno, po sklenitvi pogodbe s tožnikom dodelili garažne prostore v upravljanje drugemu upravniku.

    Drugo sporno vprašanje v tej zadevi je, ali je potrošnik A.A. ta sporni izdelek, ki naj bi ga mu dobavil tožnik (česar sodišče torej ne more preveriti), naročil ali ne. V konkretnem primeru "naročilo izdelka" je treba razumeti kot, ali je potrošnik A.A. na podlagi lastništva posameznega dela stavbe v etažni lastni in solastništva skupnih delov dolžan plačati upravljanje, če obstaja veljavno sklenjena pogodba o upravljanju, in prispevati za stroške nepremičnine ter v rezervni sklad, če je ta vzpostavljen. Tožnik se namreč za to zavzema, ko argumentira, da je A.A. lastnik dela stavbe na ..., kjer je tožnik upravnik. Ampak tega, iz enakih razlogov kot predhodno obrazloženo, sodišče v tem upravnem sporu ne more preveriti.
  • 2.
    UPRS Sodba I U 98/2022-14
    31.7.2025
    UP00092298
    ZVPNPP člen 4, 5, 5/1, 5/1-4, 14. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 6, 6/1, 6/1-d.
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - cena, ki se oglašuje - oškodovanje potrošnikov
    Sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb, da tožnikova praksa ni zavajajoča, ker se njegova "redna cena" ujema s ceno, ki jo drugi trgovci na drobno dejansko na splošno zaračunavajo za isti izdelek. Tudi če bi bile tožnikove navedbe upoštevne, iz dejanskih okoliščin obravnavane zadeve ni razvidno, da je tožnikova referenčna cena primerjava in ne znižanje cene, ki jo je trgovec zaračunal prej. Tako pojasnilo mora namreč biti navedeno neposredno in takoj skupaj z referenčno ceno. To je še posebno pomembno pri uporabi tehnik, kot je prečrtana referenčna cena, ki jo bodo potrošniki verjetno razumeli kot znižanje predhodne cene trgovca.

    Tožnik je z uporabo prečrtanih referenčnih cen, po katerih ti izdelki dejansko niso bili naprodaj, kršil točko (d) člena 6(1) Direktive, ki prepoveduje zavajajoče informacije glede cen, saj je ustvaril neobstoječo cenovno prednost, s katero je zavajal potrošnika. Povprečen potrošnik informacije o redni ceni in s tem primerjave z oglaševano ceno s popustom, ob povprečni obveščenosti, razumnosti in pazljivosti, ne more preveriti, niti mu ni znano, kje jo naj preveri, kar pomeni, da se lahko za nakup izdelka pri tožniku odloči prav zaradi oglaševane cenovne prednosti.
  • 3.
    UPRS Sodba I U 1300/2022-12
    13.6.2025
    UP00092954
    ZVPNPP člen 4, 4/4, 4/4-1, 5, 5/1, 5/1-4
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - spletna prodaja - oglaševanje - dvojno označevanje cen - nepoštena poslovna praksa

    Navedba dveh cen s prikaznim odstotkom razlike pri oglaševanju artikla na spletni strani tožnice pri potrošniku ustvarja vtis, da gre za cenovni popust, ki ga ponuja tožnica, torej za popust glede na ceno, po kateri tožnica sicer prodaja artikle v spletni trgovini. Ta predstava pa nesporno ne ustreza resničnemu stanju, saj gre v resnici za razliko do priporočene maloprodajne cene oziroma za razliko do cene, po kateri naj bi izdelke prodajali drugi trgovci in ne tožnica. Tožnica po tej višji ceni prodaja na svojem prevzemnem mestu zgolj manjše število artiklov, česar pa potrošniku ne pojasni ob oglaševalnem izdelku, temveč v splošnih pogojih poslovanja. Pri tem pa tožnica informacije, da gre pri prečrtani ceni za priporočeno maloprodajno ceno, po kateri naj bi prodajali drugi trgovci, potrošniku na svoji spletni strani ob artiklu ne razkrije, temveč z načinom oglaševanja ustvarja vtis, da gre za njen popust.

  • 4.
    UPRS Sodba in sklep IV U 15/2021-20
    29.1.2025
    UP00084987
    ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-4, 12, 12/2. ZUS-1 člen 20, 52.
    varstvo potrošnikov - zavajajoča poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa - prepoved uporabe - cena, ki se oglašuje - oškodovanje potrošnikov - tožbena novota
    Redna cena, priporočena cena, znižana cena v zvezi s cenovno prednostjo, so informacije, ki lahko bistveno vplivajo pri odločitvah povprečnega potrošnika za nakup izdelka. Potrošnik v konkretni zadevi, je dobil napačno informacijo kakšna je redna prodajna cena artikla. Način oglaševanja, da gre za akcijo 1+1 gratis, za potrošnike še vedno predstavlja cenovno ugodnost, vendar ne takšno, kot jo želi prikazati tožnica, tj. popust v višini 100 % na drugi (enak) izdelek. V kolikor tožnica, akcije 1+1 gratis zaradi določenih zunanjih ovir (nezmožnosti vpisovanja negativnih postavk ali vrednosti 0,00 EUR v program s katerim se omogoča spletni nakup ne more ponuditi, je ne sme oglaševati. Oglaševanje izdelka tako lahko povzroči ali utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi, zato sodišče ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
  • 5.
    UPRS Sodba II U 136/2020-14
    22.9.2023
    UP00070953
    ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 35, 35/1, 70, 72. EZ-1 člen 48, 48/10. ZTI člen 1.
    ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj
    Bistveno vprašanje zaračunavanja za papirnati izvod računa, ki v škodo potrošnika povzroča znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank in nasprotujeta načelu vestnosti in poštenja, v izpodbijani odločbi, po presoji sodišča ni v zadostni meri raziskano in pojasnjeno, saj tožena stranka tega, v čem zaradi spornega pogoja (morda) pride do znatnega neravnotežja med pogodbenimi pravicami in obveznostmi ni ugotavljala, saj je zavzela stališče, da po zadevnih določbah ZVPot zadostuje že, če se papirnati izvod (ali kakršna koli druga oblika računa, tudi v elektronski obliki) računa potrošniku zaračuna, in sicer ne glede na druge okoliščine posla oziroma ostalo vsebino konkretne pogodbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo argumenti, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v obravnavani zadevi za povzročeno znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank oziroma kakšno je to ravnotežje.
  • 6.
    UPRS Sodba I U 1117/2020-9
    6.5.2021
    UP00055588
    ZTI člen 1. ZVPot člen 23, 23/1, 24, 72. EZ-1 člen 48, 48/10, 172, 421.
    ukrep tržnega inšpektorja - stvarna pristojnost tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj
    Iz izpodbijane odločbe izhaja, da jo je tržni inšpektor izdal na podlagi 23. člena ZVPot, kar upoštevaje citirane določbe prepisov po presoji sodišča pomeni, da jo je izdal v okviru svoje stvarne pristojnosti. Tega ne spremeni dejstvo, da po prvem odstavku 421. člena EZ-1 Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v primerih, ki po tem zakonu spadajo v pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij. V obravnavani zadevi namreč ne gre za nadzor nad izvajanjem določb EZ-1 s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom, poleg tega pa tožnica zmotno meni, da določbi desetega odstavka 48. in 172. člena EZ-1 izključujeta pristojnost tržnega inšpektorata, da nadzira izvajanje predpisov s področja trgovine in varstva potrošnikov, v tem primeru ZVPot.

    Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da se pogodbeni pogoj lahko opredeli kot nepošten do potrošnika, če je nepoštena sama vsebina tega pogoja, ki se izraža v neravnotežju med pogodbenimi pravicami in obveznostmi. Toženka pa tega, v čem zaradi spornega pogoja (morda) pride do znatnega neravnotežja ni ugotavljala, saj je zavzela stališče, da po zadevnih določbah ZVPot zadostuje že, če se papirnati izvod računa potrošniku zaračuna (četudi se je strinjal s tem, da bo prejel račun v elektronski obliki), in sicer ne glede na druge okoliščine posla oziroma ostalo vsebino konkretne pogodbe.
  • 7.
    UPRS Sodba I U 1448/2018-14
    29.3.2021
    UP00045202
    Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 14.
    inšpekcijsko nadzorstvo - varstvo potrošnikov - prepoved prometa z živili - varovanje zdravja
    Da je tožeča stranka tista, ki naroča izdelavo obravnavanega izdelka, sledi tudi iz izjave predstavnikov družbe B., kar pomeni, da je pravilen zaključek tožene stranke, da je tožeča stranka naročnik in distributer obravnavanega izdelka potrošnikom in je zato kot nosilec živilske dejavnosti zavezana spoštovati predpise, ki zadevajo varnost živil in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
  • 8.
    UPRS Sodba I U 1331/2019-15
    17.3.2021
    UP00047897
    ZVPot člen 23, 24. ZEKom-1 člen 129, 129/2, 129/3, 129/4. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev (2018) člen 105, 105/6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 6.
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - odstop od naročniške pogodbe - plačilo stroškov
    Določen naročnik se na primer odloči, da bo zaradi neke trenutne akcijske ponudbe sklenil pogodbo pod ugodnejšimi pogoji, vendar pa to še ne pomeni, da bi mu bila zaradi tega odvzeta pravica enostransko prekiniti razmerje, če bi v tem primeru tožeča stranka enostransko spremenila svoje pogoje. V tem primeru je dolžan nedvomno plačati zapadle in neplačane obveznosti, ne pa tudi sorazmerni del ugodnosti, saj tretji odstavek 129. člena ZEKom-1 česa takega ne določa. Edina izjema, ki jo ZEKom-1 v takem primeru določa, je določena v četrtem odstavku 129. člena, ki v tem primeru naročnika zavezuje, da mora operaterju povrniti znesek zaradi prejete terminalske opreme po akcijski ceni. Če bi bile v takem primeru na strani naročnika še kakšne druge obveznosti, bi bilo to v ZEKom-1 izrecno določeno.V konkretnem primeru pa ne gre niti za obogatitev na škodo drugega niti ni podan pogoj, da je bil obogaten brez pravnega temelja. Če je namreč potrošnik sklenil pogodbo v času, ko so bili pogoji ugodnejši, ne more biti zaradi tega prikrajšan za pravico, ki mu jo daje drugi odstavek 129. člena ZEKom-1, to je pravico do tega, da lahko enostransko pogodbo odpove, če so bili pogoji na strani tožeče stranke spremenjeni.
  • 9.
    UPRS Sodba I U 190/2018-18
    15.10.2020
    UP00043781
    ZVPot člen 24, 24/1. ZPPDFT-1 člen 129.
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved sklepanja prodajnih in drugih pogodb - nepošten pogodbeni pogoj
    Za tako občutno povečanje višine nadomestila na 120 EUR za stranko, ki želi finančne instrumente prenesti k drugemu ponudniku, tožnica ni podala razumne in logične razlage. Navedb tožnice, da višina temelji na izračunani lastni ceni storitve, za katero je nadomestilo določeno, in ki glede na spremembo ZPPDFT-1, ki določa obveznost hranjenja podatkov in dokumentacije deset let, vključuje tudi 10 letni strošek hrambe podatkov in dokumentacije, tudi po presoji sodišča ni mogoče prejeti kot utemeljenih.
  • 10.
    UPRS Sodba II U 538/2017-9
    19.8.2020
    UP00041049
    ZVPNPP člen 4.
    ukrep tržnega inšpektorja - potrošnik - poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa - poklicna skrbnost
    Poslovno prakso je mogoče šteti za nepošteno v smislu 4. člena ZVPNPP v primeru, ko izpolnjuje pogoja, ki sta določena v tej splošni prepovedi. Ta pogoja sta, da konkretna poslovna praksa nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov. V praksi sta najbolj pogosti obliki nepoštenih poslovnih praks zavajajoča poslovna praksa in agresivna poslovna praksa, posledično so bila za njihovo lažje prepoznavanje in preprečevanje sprejeta posebna pravila.
  • 11.
    UPRS Sodba II U 527/2017-13
    14.7.2020
    UP00040463
    ZVPNPP člen 10, 12.
    ukrep tržnega inšpektorja - agresivna poslovna praksa - varstvo potrošnikov - inšpekcijski zavezanec
    Namen inšpekcijskega ukrepa, izrečenega na podlagi 12. člena ZVPNPP, je varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Ukrep se izreče podjetju, ki takšno poslovno prakso izvaja, pri tem pa oblika krivde na izrek ukrepa ne vpliva.
  • 12.
    UPRS Sodba I U 633/2018-8
    18.12.2019
    UP00036630
    ZVPNPP člen 5, 5/1.
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - zavajajoče oglaševanje
    Način oglaševanja je treba ločiti od registriranega imena tistega, ki tak oglas objavlja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo ne zgolj v primeru, če je neresnična, ampak če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo zavaja ali pa bi zgolj utegnila zavajati povprečnega potrošnika. Oglaševanje, da gre za hotel, četudi je to registrirano ime pravne osebe, bi nedvomno lahko zavedla vsakega povprečnega potrošnika. Torej je ne glede na uraden naziv firme način oglaševanja, da gre za hotel, še vedno zavajajoč.
  • 13.
    UPRS Sodba I U 2218/2018-9
    3.9.2019
    UP00029613
    ZVPNPP člen 4, 8, 12. ZIZ člen 135.
    ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - agresivna poslovna praksa - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse - nepoštena poslovna praksa - administrativna prepoved - obrazložitev odločbe
    Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica z zahtevano predložitvijo potrebnih listin, ki pa jih je bilo glede na pogodbeni dogovor dopustno predložiti šele naknadno, izvajala nedopusten vpliv na odločitve potrošnikov po 8. členu ZVPNPP. Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da se tožnici prepove enkrat mesečno zaračunavati pogodbeno kazen v višini 35 EUR, če potrošniki v 14 dneh po sklenitvi pogodbe in odobritvi kredita ne predložijo v skladu s pogodbo potrjene administrativne prepovedi na svoj osebni dohodek oziroma pokojnino ali poroštvene izjave poroka. Po presoji sodišča so citirani razlogi in izrek izpodbijane odločbe v medsebojnem nasprotju, saj splošne prepovedi zahtevati zavarovanja za dana posojila oziroma kredite ni, glede na ugotovitev, da je v obravnavanem primeru v nasprotju z zakonom, da tožnica potrošnikom daje na voljo dodaten rok po sklenitvi pogodb, da predložijo zahtevana zavarovanja šele naknadno, pa bi bilo po presoji sodišča tožnici na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, kolikor bi bili za to izpolnjeni pogoji, kvečjemu mogoče prepovedati, da potrošnikom daje na voljo takšen dodaten rok, oz. ji zapovedati, da vsa zavarovanja zahteva že vnaprej oz. ob sklenitvi pogodbe.
  • 14.
    UPRS Sodba III U 99/2018-17
    20.6.2019
    UP00027323
    ZPotK-2 člen 3, 3/1, 3/1-3, 29, 29/2, 89, 89/4.
    ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja
    Sporne posojilne pogodbe so predvidele odplačilo posojil brez plačila obresti in drugih stroškov, zato so bile sestavljene v skladu z določbami ZPotK-2, vendar pa nadaljnji postopki toženke kažejo, da so stroški strankam, kljub sklenjeni pogodbi, dejansko vendarle nastali in to takrat, ko so želele podaljšati rok vračila posojila. Res je sicer, da je odločitev zaprositi za podaljšanje roka odločitev stranke (ob plačilu visokih stroškov obravnave njene prošnje), vendar pa so bili taki primeri v poslovanju tožnice prevladujoči, tisti primeri, ko je bilo posojilo takoj vrnjeno, pa redke izjeme. To pa vodi do sklepa, da takega načina potrošniškega kreditiranja ni mogoče šteti za izjemo, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 3. člena ZPotK-2.
  • 15.
    UPRS Sodba III U 93/2018-9
    14.6.2019
    UP00027324
    ZVPNPP člen 8, 10, 10-8, 12. ZMed člen 9. ZAvMS člen 3.
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse - televizijski program - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje
    Sodišče ne sledi tožnici, ki meni, da ni odgovorna za nepoštene poslovne prakse v programski vsebini, ker zgolj oddaja termine na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju. ZMed in ZAvMS ji namreč nalagata obveznost nadzora nad nepoštenimi poslovnimi praksami v programski vsebini. Četudi ji take obveznosti zakonodajalec ni določil neposredno, pa jo določa kot odgovorno za zagotavljanje avdiovizualnih programskih vsebin, kar posledično pomeni tudi, da je dolžna izvajati nadzor nad zakonitostjo predvajanih programskih vsebin ter torej dopuščati le take vsebine, ki so v skladu z določbami ZVPNPP, ne glede na to, da zgolj oddaja termine in ne glede na njeno krivdo. Tak zaključek obenem pomeni, da je na tej podlagi izkazano njeno razmerje do potrošnikov - gledalcev.
  • 16.
    UPRS Sodba I U 1620/2017-7
    2.4.2019
    UP00025695
    ZPDZC-1 člen 3, 3-1. ZPotK-1 člen 2, 2-6, 25. Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS člen 3, 3f, 21.
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - kreditni posrednik - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - potrošniški kredit - registrirana dejavnost - implementacija direktive
    Implementacija Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS glede instituta kreditnega posrednika v ZPotK-1 je ustrezna. Tožnica pri svoji argumentaciji spregleda uvodno izjavo (17) iz preambule te direktive, da bi bilo treba državam članicam še naprej pustiti možnost, da obdržijo ali uvedejo dodatne obveznosti, ki bremenijo kreditne posrednike, vključno s pogoji, pod katerimi lahko kreditni posrednik prejme pristojbino, tj. plačilo od potrošnika, ki je zahteval njegove storitve. To se odraža tudi v določilih točk (b) in (c) 21. člena direktive, ki določata pravila plačevanja kreditnemu posredniku, kolikor je takšno plačilo sploh dogovorjeno. Republika Slovenija se je pri implementaciji cit. direktive odločila izkoristiti prepuščeno svobodo urejanja in je določila, da, kolikor obstaja kakršnakoli obveznost za plačilo storitev posredovanja, jo kreditni posrednik sporoči dajalcu kredita, ki plačilo stroškov vključi v skupne stroške kredita, s čimer se je v korist potrošnika ohranila veljavna ureditev. To je bilo uzakonjeno v 25. členu ZPotK-1. Iz povedanega je razvidno, da je ZPotK-1 predvidel tudi možnost, da kreditni posrednik prejme plačilo, tako kot je to predvidela tudi Direktiva 2008/48/ES, zato slednja v zvezi z institutom kreditnega posrednika v ZPotK-1 ni bila implementirana nepravilno.
  • 17.
    UPRS Sodba I U 2718/2017-28
    20.2.2019
    UP00023958
    Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih člen 2, 6. ZVPot člen 1, 25.b. ZVPNPP člen 6.
    ukrep zdravstvenega inšpektorja - varstvo potrošnikov - prodaja kozmetike - prodaja preko spleta (interneta)
    Z golim zanikanjem ugotovitev inšpekcijskega organa tožnik ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem je izpodbijana odločba osnovana, ni uspel v ničemer izpodbiti, niti omajati.
  • 18.
    UPRS Sodba IV U 176/2016-12
    15.11.2018
    UP00019960
    ZVPNPP člen 4, 8, 12.
    inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - agresivna poslovna praksa - nepoštena poslovna praksa
    Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga, ki ga tožnica potrošnikom zaračunava v primeru nepravočasnega poplačila kredita, bistveno višje od zneska zamudnih obresti, kar predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot. Ravnanje tožnice zato v delu, ki se nanaša na zaračunavanje stroškov upravljanja kredita in stroškov odškodnine, predstavlja nepošteno poslovno prakso, ki se šteje za agresivno (8. člen ZVPNPP), tudi zato, ker njeno ravnanje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika.
  • 19.
    UPRS Sodba I U 960/2016-10
    10.10.2018
    UP00020244
    ZPotK-1 člen 2, 2-14, 22, 22/2, 24, 34, 34/7, 34/7-3.
    ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit
    Tožnik v kreditnih pogodbah, pri izračunu EOM ni upošteval zavarovanja kredita kot stroška kredita, za katerega je znižal pogodbeno dogovorjeni znesek kredita, tako da so potrošniki zaradi zavarovanja kredita dejansko prejeli dosti manjši znesek kot bi ga morali prejeti, kar tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev, da je bilo poslovanje tožnika pri izračunu EOM (ali skupnih stroških kredita) v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.
  • 20.
    UPRS Sodba II U 251/2016-11
    10.10.2018
    UP00017387
    ZVPot člen 27a, 27a/1, 27a/2.
    varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - potrošniški kredit
    Zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga in premije za prevzem tveganja neplačila kredita, v primeru nepravočasnega plačila kredita v znesku, ki bistveno presega znesek zamudnih obresti, predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot.
  • 1
  • od 5
  • >
  • >>