URS člen 14, 14/2, 23. ZSPJS člen 1, 1/2, 2, 2-13. ZDR-1 člen 44, 126, 127, 128, 129, 130, 133, 133/1, 133/2, 134, 135, 137.
načelo enako plačilo za enako delo - javni uslužbenci - prepoved razlikovanja (diskriminacije) - načelo enakosti pred zakonom - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Delodajalec ima široko polje proste presoje pri organiziranju delovnih procesov, oblikovanju sistemizacije in vrednotenju delovnih mest. Ta delodajalčeva avtonomija pa ni neomejena, temveč jo omejujejo ustavna jamstva, zlasti načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije. Eden izmed izrecnih ciljev ZSPJS je zagotoviti javnim uslužbencem enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS). Bistvo tega načela je, da javni uslužbenec za enako delo ne sme biti slabše plačan od drugega javnega uslužbenca, razen če za razlikovanje obstaja stvaren in razumen razlog. Javni uslužbenci, ki opravljajo enako ali primerljivo delo v enakih pogojih, morajo prejemati enako plačilo, ne glede na to, kako je takšno delo poimenovano v delodajalčevi sistemizaciji.
Delodajalec kot pravni subjekt, ki deluje na trgu, mora tudi pri izvrševanju delovnopravnih sankcij izkazati ustrezno skrbnost in upoštevati določbe ZDR-1. Tožnica je imela skladno z 200. členom ZDR-1 pravico uveljavljati sodno varstvo zoper izredni odpovedi in ni bila dolžna na predlog toženke soglašati s preklicem prve izredne odpovedi niti se odzvati na poziv nazaj na delo po prenehanju delovnega razmerja na podlagi prve odpovedi. Njenega vztrajanja pri vloženi tožbi že pojmovno ni mogoče šteti za zlorabo pravic. Če je toženka po vložitvi tožbe za ugotovitev nezakonitosti prve odpovedi uvidela, da je ta zaradi s postopkovnih napak nezakonita, bi lahko skladno z določbo drugega odstavka 3. člena ZPP tožbeni zahtevek pripoznala, namesto da se je v odgovoru na tožbo sklicevala na enostranski preklic odpovedi in poziv na delo.
Z enostranskim preklicem delavcu vročene odpovedi delodajalec ne more odpraviti njenih učinkov. Ker je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, toženka ni imela podlage za poziv tožnice nazaj na delo, posledično tožnica z neodzivom na ta poziv ni mogla kršiti obveznosti iz delovnega razmerja. Druga izredna odpoved je nezakonita, ker že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče še enkrat zakonito odpovedati, tako da na delovno razmerje med strankama nima pravnega učinka. Tožnici je namreč delovno razmerje po prvi izredni odpovedi prenehalo 7. 1. 2025, druga izredna odpoved pa je bila izdana 21. 1. 2025.
zavrženje tožbe kot prepozne - rok za sodno uveljavljanje pravic - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje s fikcijo
Delodajalec je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela tožniku poskušal osebno vročiti preko pošte z uporabo uradne ovojnice za vročanje v pravdnem postopku. Ker tožnik pošiljke ni dvignil v 15-dnevnem roku, je nastopila fikcija vročitve z iztekom dne 28. 3. 2025. S tem je odpoved štela za vročeno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je rok za vložitev tožbe začel teči dne 29. 3. 2025 in se je iztekel na dan 27. 4. 2025 (nedelja), ker pa se ta dan ne dela, je iztekel prvi naslednji delovni dan, to je 28. 4. 2025. Ker je tožnik tožbo oddal po poteku tega roka, to je priporočeno po pošti šele dne 29. 4. 2025, je tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
DZ člen 262, 295. ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
pravdna sposobnost - preverjanje po uradni dolžnosti - odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP
S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen.
ZUTD člen 163, 163/3. ZDR-1 člen 4, 5/2, 61, 61/1, 62, 62/6. ZPP člen 337, 337/1, 358, 358-2, 358-5. ZDSS-1 člen 41, 41/5. Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela člen 4.
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - agencija za posredovanje delovne sile - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - formalni delodajalec - sodba SEU - prikrajšanje pri plači - pojem delodajalca - stroški postopka - prejemki iz delovnega razmerja
Zaradi zlorabe poslovnega modela je toženka odgovorna za tožnikovo prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja v času, ko je bil tožnik delavec formalnih delodajalcev.
ZDR-1 člen 114, 114/1, 114/2, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/3. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - varstvo starejšega delavca - soglasje delavca - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Odpoved je nezakonita že zaradi neupoštevanja zakonskih določb o varstvu delavcev pred upokojitvijo, zato se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi trditvami, s katerimi je tožnik izpodbijal odpoved (pravilnost vročitve, skladnost odpovedi s sporazumom o prevzemu delavcev, resničnost poslovnega razloga). Presoja navedenih trditev ne bi mogla vplivati niti na drugačno odmero denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - bolniška odsotnost delavca - poslovni razlog
Kriteriji, po katerih je toženka spremljala poskusno delo tožnika, so bili samostojnost, natančnost in pravočasnost opravljanja delovnih nalog. Ker jih po oceni toženke ni dosegel, mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Drži, da so našteti kriteriji lahko tudi podlaga presoji odpovednega razloga nesposobnosti iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1,1 vendar to ne pomeni, da je odpovedni razlog neuspešno opravljenega poskusnega dela mogoče vsebinsko enačiti z odpovednim razlogom nesposobnosti, za kar se dejansko zavzema pritožba.
Če bi delavca, kateremu je bila pogodba odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zakonodajalec nameraval glede pravic, povezanih z odpovedjo, izenačiti z delavcem, ki mu je bila pogodba odpovedana zaradi poslovnega razloga, bi to storil na način, kot je npr. za invalide, glede katerih je v drugem odstavku 116. člena ZDR-1 določil, da se v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi invalidnosti in zaradi poslovnega razloga glede pravic, ki niso drugače urejene in glede posebnega varstva pred odpovedjo, uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Podaljšanje delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ni določeno za primer odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/1. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-15, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 11, 11/3.
poškodba pri delu - izključna odgovornost oškodovanca - neupoštevanje navodil delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - izključitev objektivne odškodninske odgovornosti - čiščenje stroja med obratovanjem
Ključno je, ali je tožnik vedel, da mora pred posegom v stroj slednjega ustaviti in kako se ga ustavi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik z navedenim seznanjen, zato je utemeljeno zavrnilo vse ostale dokazne predloge, ki so se nanašali na usposobljenost tožnika kot nepotrebne. Tožnik je predlagal, da prva toženka predloži pisne izpitne pole, s čimer je želel dokazati, da je izpit potekal v slovenskem jeziku, zaradi česar naj ne bi bil ustrezno usposobljen za varno delo. Ker je tožnik sam izpovedal, da je dovolj razumel slovenščino za opravljanje dela, ni bilo potrebno, da bi usposabljanje iz varstva pri delu potekalo s pomočjo tolmača.
Ker je zdravnik medicine dela ugotovil, da tožnik izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za opravljanje dela, predložitev izjave o oceni tveganja za ugotovitev posebnih zdravstvenih zahtev ni bila potrebna.
Tudi če bi se stroj za izdelavo betonskih cevi štel za nevarno stvar, pa je odgovornost prve toženke (in s tem druge toženke) v celoti izključena na podlagi prvega odstavka 153. člena OZ. Pri prvi toženki ni bila vzpostavljena niti dopuščena praksa čiščenja tekočega traku stroja za izdelavo betonskih cevi med obratovanjem stroja. To je bilo prepovedano, s čimer so bili seznanjeni vsi zaposleni, tudi tožnik. Prva toženka tako ni mogla pričakovati, da bo tožnik splezal po lestvi na višino treh metrov in pričel s čiščenjem tekočega traku ne da bi predhodno stroj ustavil in se prepričal, da je stroj ustavljen.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 31. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 32. ZDR-1 člen 85, 85/1, 217, 217/1, 217/1-15.
pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - kolektivna pogodba dejavnosti - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - postopkovna kršitev - prekršek
Dejstvo, da Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije predvideva plačilo pogodbene kazni le v primeru neutemeljenosti odpovedanega razloga, ne pa tudi v primeru postopkovnih kršitev, ne more vplivati na odločitev v tem sporu, zato toženka neutemeljeno uveljavlja, da je bolje obravnavan delodajalec, ki delavcu ne poda opozorila pred odpovedjo. Gre za dogovor med delodajalci in reprezentativnimi sindikati, v katerih primerih se bo plačala pogodbena kazen, če bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, vse delodajalce pa zavezujejo določbe ZDR-1, ki določajo, v katerih primerih in na kakšen način se lahko odpove pogodba o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VDS00089378
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 5, 5/1, 5/1-c. ZVOP-2 člen 6, 6/2. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4, 38/6. ZSTSPJS člen 48. ZDSS-1 člen 6. ZDR-1 člen 203. ZPP člen 7, 7/1, 157, 158, 158/1, 212.
varstvo osebnih podatkov - informacije javnega značaja - plače - javni sektor - kolektivna pogodba - kolektivni delovni spor - stroški postopka - povod za tožbo - pravo evropske skupnosti - sindikat
Ker je predlagatelj svoj predlog za posredovanje podatkov utemeljeval s Kolektivnim dogovorom, ki nima narave zakona, temveč gre za kolektivno pogodbo, posredovanje zahtevanih podatkov na tej podlagi ni utemeljeno.
ZSPJS v prvem odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. V šestem odstavku tega člena pa je določeno, da so ne glede na določbo prvega odstavka tega člena javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Vendar pa navedena zakonska določila sindikatu v kolektivnem delovnem sporu ne podeljujejo upravičenja za pridobitev zahtevanih podatkov. Predlagatelj ne more v kolektivnem delovnem sporu zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. Za to je predpisan drug postopek in pristojen drug organ (in v zvezi s pravnimi sredstvi drugo sodišče).
Ker predlagatelj pred kolektivnim delovnim sporom v vloženi zahtevi za posredovanje podatkov z dne 19. 6. 2024 od nasprotnega udeleženca sploh ni zahteval števila vseh zaposlenih pri nasprotnem udeležencu, slednji v tem delu ni dal povoda za vložitev predloga, zato mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti stroške tudi glede tega dela predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00090077
ZPP člen 8, 125a, 125a/4, 257, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZJU člen 61, 62, 63. ZDR-1 člen 6, 24, 197, 200, 200/5.
neizbrani kandidat - odškodnina - diskriminacija na podlagi starosti - zaslišanje pravdne stranke - dokaz - ocena dokaza - vročitev prepisa zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Tožnici je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri sta bili zaslišani stranki in priča, vročen že po izpodbijani sodbi, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP. Vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost same odločitve ni vplivala. Tožnica je namreč imela ne glede na kasnejšo vročitev skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa, česar pa ni storila.
Delodajalec ima ob upoštevanju zakonske prepovedi diskriminacije pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (24. člen v zvezi s 6. členom ZDR-1).
Zaslišanje stranke je tudi dokaz (257. člen ZPP), ki je tako kot ostali dokazi podvržen dokazni presoji sodišča (8. člen ZPP). Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje izpovedi direktorice ne bi smelo šteti kot verodostojne, ker je bila ta zaslišana kot stranka. Drugih razlogov, zakaj naj njena izpoved ne bi bila verodostojna, pa pritožba ne navaja.
kolektivna pogodba - pristop k sklenjeni pogodbi - reprezentativni sindikat
Po določbi 42.a člena takrat veljavnega ZSPJS (uporabljal se je do 1. 1. 2025) lahko reprezentativni sindikati naknadno, ne glede na soglasje strank, pristopijo h kolektivni pogodbi, ki ureja plače v javnem sektorju, ki jo je sklenil eden ali več reprezentativnih sindikatov in Vlada RS ali od nje pooblaščeno ministrstvo oziroma drug z zakonom pooblaščen organ, pristop pa ima pravne učinke od dneva, ko so bili o njem obveščeni podpisniki kolektivne pogodbe. Kot drug z zakonom pooblaščeni organ je mogoče šteti tudi predlagatelja, saj ima njegova pooblaščena oseba samostojna pooblastila za sklepanje kolektivne pogodbe.
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na letnico sprejema te kolektivne pogodbe (1992) in dejstvo, da je bila sklenjena pred uveljavitvijo 42.a člena ZSPJS in na podlagi 113. člena takrat veljavnega ZDR. KP JZ RTV skupaj z aneksi še vedno velja.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - izračun prikrajšanja - dokazno breme - nadomestilo plače
Tožnica bi skladno s pravilom o dokaznem bremenu morala konkretno navesti, do katerih dodatkov je upravičena, ne glede na to, da dela Urednika oddaj komentatorja dejansko ni opravljala, česar ni pravočasno storila (prvi odstavek 7. člena ZPP). Njeno zavzemanje, da bi morala dodatke, ki naj bi pripadali tožnici, specificirati toženka, ni utemeljeno, saj bi tožnica morala podati ustrezne trditve za to, na to njeno dolžnost pa ne vpliva pavšalno zatrjevanje, da teh podatkov nima.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - kvalificirana protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja
Za ugotovitev protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalca ne zadostuje pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, s katero je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi morala izkazati t. i. kvalificirano protipravnost, tj. da ravnanje toženke predstavlja zlorabo instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR-1. Iz navedene sodbe ne izhaja, da bi šlo za tak primer, tudi sicer pa sodišče v tem odškodninskem sporu ni vezano na ugotovitve prvostopenjskega sodišča v drugem individualnem delovnem sporu, čeprav so nekatera dejstva odločilna v obeh zadevah.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150. ZDSS-1 člen 38. ZPP člen 154, 154/2.
poškodba pri delu - teorija jajčne lupine - vzročna zveza - odškodnina za nepremožensko škodo - nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - sprememba višine odškodnine
Tožnik v samem škodnem dogodku poškodbe hrbtenice ni utrpel, je pa bil ta dogodek sprožilni moment za nastanek kroničnih bolečin v ledvenem delu tožnikove hrbtenice. Tožnik je imel skrito deformacijo, in sicer stabilno spondilozo, ki se je pri tem dogodku aktivirala, saj tožnik pred tem ni imel težav s hrbtenico. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je med bolečinami in škodnim dogodkom vzročna zveza ter uporabilo teorijo jajčne lupine, ki jo utemeljuje pravna teorija in ji sledi ustaljena sodna praksa.
Tožnica je s tem, ko je iz košarice pri blagajni vzela denar in ga uporabila za lastni nakup,huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (33., 34. in 37. člen ZDR-1). Tožnica ni ravnala vestno, kršila je navodila toženke o ravnanju z najdenim in puščenim denarja, njena kršitev pa je tudi materialno škodovala toženki. Pri presoji obstoja hujše kršitve je pomembno, kakšnega pomena je narava kršitve, torej vsebina same kršitve glede na obveznosti delavca in možne posledice kršitve za delodajalca. Tožnica je bila zaposlena kot prodajalka, zato je bila v stiku z denarjem, s katerim pa je na sporna dneva ravnala v nasprotju z jasnimi navodili delodajalca. Višina denarja (kovancev), ki ga je tožnica na sporna dneva porabila za lastni nakup, ni pomembna. Za presojo teže kršitve je namreč ključna vsebina ter pomen kršitve, in ne vrednost prilaščenega denarja. Kadar ima delavec dostop do denarja, je ključno, da mu delodajalec lahko zaupa, da bo navodila glede ravnanja z denarjem spoštoval, zato se po ustaljeni sodni praksi kršitev navodil delodajalca glede ravnanja z denarjem in blagajniškega poslovanja šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti.
zavrženje tožbe kot prepozne - materialni prekluzivni rok - seznanitev s kršitvijo - prenos dejavnosti - prenehanje delovnega razmerja
Tožnica je bila najkasneje v septembru 2024 seznanjena s tem, da ji toženka ne priznava obstoja delovnega razmerja na podlagi zatrjevanega prenosa dejavnosti po 75. členu ZDR-1. Tožnica je tožbo vložila 20. 11. 2024, torej več kot dva meseca po tem, ko je izvedela za zatrjevano kršitev, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo kot prepozno. Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok in ga ni mogoče podaljšati.
ZDR člen 7, 7/1, 29, 29/1. ZDR-1 člen 9, 74, 157. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1. ZST-1 člen 3, 3/2, 5.
plačilo razlike v plači - dodatek za stalnost - vodilni delavec - kolektivna pogodba - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Šele novela ZDR-A (Ur. l. RS, št. 103/07) je poleg posebnosti delovnopravnega položaja vodilnih delavcev (možnost drugačne ureditve vprašanj, povezanih z delovnim časom) določila tudi kriterije za opredelitev vodilnih delavcev, na katere se te posebnosti nanašajo. Tudi če bi tožnica imela status vodilne delavke v spornem obdobju, ta načelno ne omogoča drugačnega urejanja plač in posegov v plače. V tem pogledu je treba vodilne delavce obravnavati enako kot ostale delavce.
ZDR-1 dosledno vzpostavlja pogodbeni odnos strank delovnega razmerja. To pomeni, da se sprememba plače kot bistvene okoliščine pogodbenega razmerja uredi s soglasjem volj delodajalca in posameznega delavca. Toženka ni dokazala drugačnega dogovora s tožnico, da bi se torej z njo dogovorila, da bo dodatek za stalnost že vključen v mesečno plačo in da zato na plačilni listi ne bo posebej prikazan.
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da dodatek za stalnost ni zakonsko predpisan in da zato ne gre za kršitev kogentnih določb. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZDR (enako določa sedaj veljavni 9. člen ZDR-1) je namreč delodajalec v času trajanja delovnega razmerja dolžan upoštevati (tudi) določbe kolektivnih pogodb.
V 5. členu ZST-1 je določeno, da taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Ker je bila sodna odločba toženki vročena 27. 5. 2025, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je takrat nastala tudi njena taksna obveznost.
ZGD-1 člen 507, 507/1, 514, 514/1, 515, 515/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
pogodba o zaposlitvi poslovodje - direktor družbe - odpravnina - ocena dela - predčasno prenehanje mandata - pogoji za izplačilo
V 3. alineji prvega odstavka 21. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da ima v primeru, če je razrešen pred potekom mandata, pravico do odpravnine v višini šestkratnika zneska zadnje bruto plače, če mu preneha mandat na njegovo željo in ob pozitivni oceni pristojnega organa o njegovem delu. Edini pogoj za plačilo odpravnine v primeru predčasnega prenehanja mandata na željo direktorja je pozitivna ocena njegovega dela, in ne rezultati poslovanja. Okoliščina, da nov družbenik tožnika ni odpoklical in je želel, da še naprej opravlja funkcijo direktorja ter mu ni želel skrajšati odpovednega roka, ne pomeni, da je podana pozitivna ocena o tožnikovem delu s strani pristojnega organa.
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 170, 179/1, 182, 316, 316-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - padec v globino - delo s povečano nevarnostjo - gradbena dela - denarna odškodnina za negmotno škodo - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - pobotni ugovor - varno delo
Gre za nevarno dejavnost (drugi odstavek 131. člena OZ, 149. člen in 150. člen OZ), ker delo, ki ga je opravljal tožnik, vključuje povečano nevarnost za nastanek škode, ki je ni mogoče v celoti preprečiti niti ob uporabi običajne skrbnosti in zaščitnih ukrepov. Ključna okoliščina za to presojo ni delovno opravilo (razopaževanje ali čiščenje odstranjenega opaža), temveč delo na višini v gradbenem okolju z odprtino v tleh.
Ni podlage za zmanjšanje odškodnine po 171. členu OZ. Merilo je skrbnost povprečno usposobljenega delavca v konkretnih razmerah. Glede na nepritrjeno, neoznačeno in po videzu "običajno" opažno ploščo ter dejstvo, da je tožnik na tej strehi delal prvi dan, mu opustitve dolžne skrbnosti ni mogoče očitati niti ob dejstvu, da je usposobljen dolgoletni delavec v gradbeništvu. Delodajalec, ki je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pa mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ.
Na podlagi ugotovitev o trajnih posledicah (omejena gibljivost, fiksacija segmentov L1-L3, deformacija L2, deficit gibljivosti 35,4 %, trajne delovne omejitve, razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti) gre za trajen upad splošnih življenjskih aktivnosti, ki bo vplival na številna področja življenja tožnika tudi v prihodnje. Znesek 15.000,00 EUR upošteva starost oškodovanca, naravo in obseg omejitev ter je v razumnem razmerju do odškodnin prisojenih za primerljivo škodo.
Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor pravilno zavrnilo na podlagi 4. točke 316. člena OZ, saj s pobotom ne more prenehati odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.