TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi:

»I. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačati iz naslova nepremoženjske škode, utrpljene v prometni nezgodi 10. 10. 2012, še znesek 19.472,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2015 do plačila.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačati iz naslova premoženjske škode zaradi tuje pomoči in nege še znesek 4.400,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2015 do plačila.

III. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačati iz naslova premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka za obdobje 1. 2. 2014 do 31. 12. 2014 znesek 976,8 EUR, in sicer tako, da od tega zneska obračuna in plača davke, tožeči stranki pa izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2015 do plačila.

IV. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna plačevati mesečno rento v višini 88,80 EUR bruto od 1. 5. 2016 do dneva, ko bo tožeča stranka izpolnila pogoje za pridobitev starostne pokojnine, in sicer tako, da od omenjenega zneska obračuna in plača davke, tožeči stranki pa izplača neto zneske; pri tem je dolžna do pravnomočnosti sodbe zapadle rentne zneske plačati v 15-ih dneh od dneva pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospele mesečne rentne zneske pa do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec in jih nakazovati na osebni račun tožeče stranke.

V. V presežku, kolikor zahteva tožeča stranka več ali drugače, se tožbeni zahtevek zavrne.

VI. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 2.447,7 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila.«

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Za presojo trditev o neustreznosti (s strani sodišča prve stopnje) prisojene odškodnine je poleg (ne)primerljivosti utrpljenih poškodb enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda oziroma njen obseg (intenzivnost) je bil v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljen.

Glede okoliščine, da je bil tožnik vsaj 22x na RTG slikanju in 3x na CT preiskavi, je izvedenec poudaril, da je takšno sevanje organizmu škodljivo, in hkrati opozoril na morebiten razvoj karcinoma ter vpliv na spolne celice. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da teh ugotovitev izvedenca v okviru nevšečnosti med zdravljenjem ne bi smelo upoštevati, češ da naj bi bile posledice zgolj hipotetične, da se do sedaj pri tožniku niso pokazale in da ni izkazano, da se kdaj bodo. Temu pritožbenemu navajanju ni moč pritrditi. Za upoštevanje omenjenih okoliščin v okviru nevšečnosti ni potrebno, da bi škoda že nastala, ampak zadostuje (s strani izvedenca potrjena) možnost nastanka bodoče (dodatne) škode na zdravju oškodovanca.

O škodi, ki zapade do konca glavne obravnave, je treba odločiti kot o navadni škodi.

Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru tožena stranka), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.