POVZETEK
Vladavina prava je danes eden od ključnih pojmov v mednarodnih odnosih in predmet
ostrih javnih polemik v številnih državah. Gre za pravni in politični ideal, s katerim
običajno zagovarjamo večje priznanje prava in pravnih ustanov v moderni družbi. Do
tega razvoja prihaja ne glede na dejstvo, da je tako v pravnem kot tudi političnem smislu
vsebina tega pojma izrazito nejasna in se lahko zelo razlikuje glede na kontekst. Za boljše
razumevanje dilem pri interpretacijah vladavine prava avtor predlaga razlikovanje med
tradicionalnim pojmovanjem, ki mu lahko rečemo ustavno, in novejšim pojmovanjem,
ki bi ga lahko najlažje označili kot institucionalno. Klasično pojmovanje vladavine prava
jo razume predvsem kot ustavno načelo, ki na splošno izraža liberalne poglede na primerno
razmerje med pravom, posameznikom in moderno ustavno državo. V zadnjih nekaj
desetletjih pa smo zlasti v mednarodnem kontekstu priča tudi nastanku drugačnega,
splošnejšega in empiričnega razumevanja tega izraza, predvsem v povezavi delovanjem
pravnih institucij. Sklicevanje na to vrsto vladavine zaznamujejo vprašanja o tem, ali
pravo deluje v praksi, ne le med posameznikom in državo, temveč tudi v razmerjih med
posamezniki. Ta različica vladavine prava se pogosto povezuje z delovanjem pravosodja
in s postopki za reševanje sporov. Institucionalni pogled na vladavino prava lahko zato
koristno dopolni klasične poglede z vidiki, ki poudarjajo institucionalne cilje v javnem
diskurzu o legitimnosti prava.
SUMMARY
The rule of law is today one of the leading notions in international relations and an object
of intense public debate in many countries. As a legal and political ideal, it is invoked
to argue for greater recognition of law and legal institutions in modern society. This is
happening even if there is no generally accepted understanding of what it actually is in
either political or legal terms, and its meaning can differ considerably depending on the
social and geographical environment. To facilitate the contemporary rule of law debate,
this article proposes a primary distinction between what might be termed classical and
institutional interpretations of this concept. It is suggested that under the classical view,
the rule of law is understood as a constitutional principle, broadly expressing liberal
doctrines on the proper relationship between law, the individual and the modern constitutional
state. In the last few decades, however, we have also witnessed, especially in the
international context, the appearance of another, more general and empirical usage of the
term, applied mainly in relation to the working of legal institutions. References to the
rule of law of this kind are characterised by questions about whether and how law works
in practice, not just in relation to the state but also in relations between individuals.
This version of the rule of law is often strongly associated with the working of judicial
institutions and dispute resolution procedures. The institutional view of the rule of law
therefore helpfully supplements the classical view with new elements that highlight institutional
objectives in legal and public discourse about the legitimacy of law.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.