IZREK
I. Reviziji se delno ugodi in se:
A.
Sodba sodišča druge stopnje v izreku pod II. delno spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem nerazveljavljenem delu v izreku pod I. spremeni tako, da se glasi:
"Tožena stranka mora plačati tožeči stranki 597.231,00 SIT, od tega:
a) prvemu tožniku 222.981,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 216.000,00 SIT od 15.4.1993 do plačila, od zneska 5.109,60 SIT od 2.4.1990 do plačila in od zneska 1.871,40 SIT od 1.4.1990 do plačila;
b) drugemu tožniku 188.250,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 186.000,00 SIT od 15.4.1993 do plačila in od zneska 2.250,00 SIT od 1.4.1990 do plačila;
c) tretjemu tožniku 186.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.4.1993 do plačila";
B.
sodbi sodišč druge stopnje in prve stopnje v zavrnilnem delu glede zahtevka za spomenik razveljavita in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.
III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Ker gre v obravnavanem primeru za krivdno dejanje ponesrečenke, je potrebno tehtati v konkurenci njunih odgovornosti tudi krivdno ravnanje voznika nevarne stvari, pri tem pa seveda upoštevati njegovo strožjo objektivno odgovornost. Po opisanih merilih sta se nižji sodišči tudi ravnali, vendar pri tem premalo upoštevali prav strožjo naravo objektivne odgovornosti. Tako je potrebno imeti pred očmi, da je motorno vozilo že samo ob sebi nevarna stvar, ko pa gre še za avtobus z njegovo veliko maso, manjšimi možnostmi manevriranja (umikanja, zaviranja), in konkretno za hitrost, ki je za 22 odstotkov presegala dovoljeno hitrost, kar vse pomeni še večjo stopnjo nevarnosti od "povprečnih" vozil, je nujno, da to vpliva na večji delež odgovornosti imetnika nevarne stvari, katerega voznik je vozil premalo pozorno, da bi lahko zaznal kolesarko, slednja pa je s stranske ceste, ne da bi upoštevala prometni znak stop, kar zapeljala na glavno cesto. Ob tehtanju stopnje krivde ravnanja obeh udeležencev je sicer višja na kolesarkini strani, toda ob upoštevanju teže stroge objektivne odgovornosti se pokaže kot pravilen rezultat merjenja deležev, upoštevaje obe obliki odgovornosti, v razmerju 40 za mater tožnikov in 60 za imetnika nevarne stvari.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.