IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v tč. I/3 izreka delno ugodi tako, da se glasi:
„Tožena stranka je dolžna tožnici plačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust v znesku 174,54 EUR na fiduciarni račun pooblaščenca št. …, A. d.d. v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.“
II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 33,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.
JEDRO
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (da naj ne bi preverila, če tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje; da na nobenih listinah ne navaja tožničine izobrazbe; da jo je ovirala pri koriščenju letnega dopusta...) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Za priznanje pravice do nadomestila za neizrabljeni letni dopust je bistveno, ali je delavec imel dejansko možnost, da izkoristi pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Tožnica je zahtevala izrabo letnega dopusta, kar je bistven predpogoj za odločanje o tem, ali ji je tožena stranka kot delodajalec onemogočila izrabo letnega dopusta. Tožnica je bila v letu 2010 odsotna z dela zaradi bolniškega staleža več kot šest mesecev, dne 11. 4. 2011 pa je zahtevala izrabo letnega dopusta. Tožena stranka ji izrabe letnega dopusta, ki bi ga morala izrabiti do konca tekočega koledarskega leta (najmanj dva tedna), ni odobrila, ker je napačno štela, da je tožnici pravica do izrabe celotnega letnega dopusta ugasnila. Ker tožnica letnega dopusta za leto 2010 ni mogla izrabiti do 30. junija, ji je tožena stranka dolžna plačati ustrezno nadomestilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati ustrezno nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.