Notarski Vestnik | Tax-Fin-Lex

Marjana Tičar Bešter

Koraki za novo generacijo

Trideset let – če priložnostno parafraziram slovitega astronavta – sila kratka doba za človeštvo, zelo dolga za slovenski notariat.

dr. Bojan Podgoršek

Čeprav se pogosto citirana prva omemba notarskega poslovanja nanaša na čas vzhodnorimskega cesarja Justinjana (od leta 527 dalje), ko je veljalo, da je popolna le pogodba, ki je zapisana pred tabeliem, kot se je takrat imenoval predhodnik sedanjega notarja, zametke notariata najdemo že v Stari zavezi Svetega pisma.

Nataša Pirc Musar

Spoštovani predsednik Notarske zbornice Slovenije, spoštovane notarke in notarji, kolegice in kolegi, trideset let ni le obletnica – je zgodba. Zgodba pomembnega in zahtevnega strokovnega dela, pa tudi zgodba zaupanja in srčnosti. Je zgodba vas, notark in notarjev, ki že tri desetletja služite pravni državi in pravni varnosti ljudi.

Andreja Katič

V čast mi je, da vam lahko iskreno čestitam ob izjemnem jubileju – 30. obletnici delovanja notariata v Republiki Sloveniji. Bogata tradicija slovenskega notariata nedvomno kaže na uspešno delujočo javno službo, ki jo določa že Ustava Republike Slovenije ter je primerljiva z notariati v Evropi in po svetu. Bogato dediščino neguje in razvija tudi krovna organizacija slovenskih notark in notarjev, Notarska zbornica Slovenije, ki med drugim skrbi za uspešno mednarodno sodelovanje in povezovanje.

Miha Kozinc

Uvedba notariata pred tridesetimi leti ni bil tako enostaven proces, kot se to mogoče zdi danes. Predvsem je bila največja ovira v tem, da več kot 50 let notariat na tem območju ni deloval ter je za veliko večino ljudi to predstavljalo nekaj novega, nekaj nepotrebnega, nekaj, kar bo zakompliciralo življenje, pa še dražje bo.

Andrej Škrk

Mogoče je trditi, da smo si notarji s svojim 30-letnim prizadevnim in strokovnim delom priborili in utrdili svoj položaj v pravnem sistemu in pri delovanju pravne države ter tako upravičili zaupanje, dano s sprejetjem Zakona o notariatu pred 31 leti.

dr. Miodrag Đorđević

Dr. Miodrag Đorđević

Zapuščinski postopki v slovenskem pravnem sistemu potekajo pred sodišči, čeprav gre v veliki večini za nesporne zadeve, ki ne zahtevajo reševanja sporov.

mag. Damir Kontrec

Mag. Damir Kontrec

Z uveljavitvijo Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) leta 2003 so v Republiki Hrvaški notarji postali pomemben dejavnik v dednopravnem postopku, saj so postali pooblaščenci sodišča. V tretjem odstavku 46. člena ZD je bilo določeno, da sodišče notarju poveri izvedbo dednega postopka in mu pošlje smrtovnico.

dr. Adam Toth

Dr. Adam Toth

Prvi sodobni madžarski zakon o notarjih je bil sprejet leta 1874 in je začel veljati leta 1875. Tako letos mineva 150 let neprekinjenega delovanja notarskega poklica na Madžarskem. Podobno kot v drugih državah avstro-ogrske monarhije so bile leta 1886 notarjem – sodnim pooblaščencem prvič podeljene naloge v zapuščinskih zadevah.

dr. Michael Umfahrer

Dr. Michael Umfahrer

Ko je 1. junija 1995 začel delovati takrat novi, a dejansko ponovno ustanovljeni slovenski notariat, verjetno ni bilo mogoče predvideti, kako uspešen bo njegov razvoj za slovensko družbo in tudi v celotni evropski strukturi.

Staša Lepej

Prvih trideset notarjev, ki so v Sloveniji ustvarili današnji notariat

Pisalo se je leto 1994, ko je državni zbor tik pred koncem leta imenoval prvih 30 notarjev, ki so v Republiki Sloveniji orali ledino vnovičnega odprtja notariata. Danes notarje imenuje ministrstvo za pravosodje, prvih 30 notarjev pa je imenoval državni zbor na predlog ministrstva za pravosodje in po predhodnem mnenju tričlanske komisije, ki so jo sestavljali predstavnik ministrstva, predstavnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije.

Aleksander Šanca

30 let notariata

Potreba po ponovni uvedbi notariata se je v Sloveniji pojavila že v drugi polovici osemdesetih let. Potekali so pogovori predstavnikov evropskega notariata in predstavnikov slovenskega pravosodja. Takratnega ministra za pravosodje Janeza Zajca je obiskala delegacija v kateri sta med drugim bila dr. Nikolaus Michalek, predsednik Notarske zbornice Avstrije in kasnejši avstrijski minister za pravosodje in dr. Klaus Woschnak, član vodstva zbornice in kasnejši predsednik Notarske zbornice Avstrije.

Staša Lepej

Ukinitev notariatov po koncu II. svetovne vojne

Ob obletnici vnovične uvedbe notariata v Sloveniji vam predstavljam nekaj pogledov na stanje in vzroke, ki so vodili k odpravi notariatov ob koncu II. svetovne vojne. Članek je napisan v poljudni obliki ob povsem laičnem iskanju podatkov v arhivih in literaturi.

prof. dr. Aleš Galič

Izvleček iz gradiva »Strokovna izhodišča za reformo procesnega dela dednega prava: prenos pristojnosti v nespornih zapuščinskih zadevah na notarje«

Področje dedovanja pri nas ureja Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Zakon je bil sprejet leta 1976, prvič dopolnjen leta 1978, nato pa še leta 2001 in nazadnje leta 2016. V izhodiščih se ureditev z omenjenimi novelami ni bistveno spreminjala.

Miloš Auflič

Nekateri aktualni izzivi pri postopkih imenovanja notarja

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 13/1994, 48/1994, 82/1994, 41/1995 – odl. US, 83/2001 – OZ, 73/2004, 98/2005, 17/2006 – ZIZ-C, 115/2006, 33/2007 – ZSReg-B, 45/2008, 91/2013, 36/2020 – ZZUSUDJZ, 175/2020 – ZIUOPDVE, 189/2020 – ZFRO, 130/2022, 49/2023; v nadaljevanju ZN).

Črtomir Ključevšek

Položaj staršev kot zastopnikov mladoletnih otrok pri razpolaganju z njihovimi premoženjskimi pravicami

Razpolaganje s premoženjskimi pravicami je vsakodnevna storitev v notarskih pisarnah. Občasno se v notarskih pisarnah zglasijo starši, ki bi radi v imenu svojih mladoletnih otrok razpolagali z njihovimi premoženjskimi pravicami. Kako pravilno postopati v takšnih primerih? Ali mladoletne otroke lahko zastopa en starš ali sta potrebna oba? In ali je treba imenovati kolizijskega zastopnika, in če da, kdaj? Na navedena vprašanja bo odgovorjeno v nadaljevanju.

Hana Hoblaj

Notarski Vestnik - letnik 2025