Javna naročila male vrednosti so posebna oblika javnega naročanja, pri kateri se naročila oddajajo na nekoliko poenostavljen način, ker njihova ocenjena vrednost ne presega določenega zakonskega praga. Tudi pri javnih naročilih male vrednosti gre za pisno sklenjeno pogodbo med naročnikom (npr. državni organ, občina, javni zavod) in izbranim gospodarskim subjektom. Predmet pogodbe je lahko dobava blaga, opravljanje storitev ali izvedba gradenj.
Kljub manjši vrednosti takšnih naročil ostaja obveznost naročnika, da postopek izvede skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Če ocenjena vrednost preseže mejo, določeno za tovrstna naročila, mora naročnik objaviti obvestilo na portalu javnih naročil in zagotoviti dostop do dokumentacije vsem zainteresiranim ponudnikom.
Kako poteka postopek javnega naročila male vrednosti?
Postopek za javna naročila male vrednosti mora biti skrbno pripravljen in jasno definiran. Ključni elementi postopka vključujejo:
- podroben opis predmeta naročila,
- pogoje za sodelovanje in dokazila o sposobnosti izvajalcev,
- merila za ocenjevanje ponudb,
- navodila glede oblike in vsebine ponudbe,
- informacije o roku in načinu oddaje.
Celotna dokumentacija mora biti pripravljena pregledno. Omogočati mora enako obravnavo vseh ponudnikov in s tem zagotavljati skladnost z načeli transparentnosti, konkurenčnosti in učinkovitosti.
Kako naročnik izbere najugodnejšega ponudnika?
Za uspešno sodelovanje v postopku za javna naročila male vrednosti morajo ponudniki izpolnjevati vse pogoje glede tehnične usposobljenosti, finančne stabilnosti in ustrezne registracije za opravljanje dejavnosti. Naročnik preverja, ali ponudniki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, ki so vnaprej določeni in enaki za vse.
Ko naročnik prejme vse pravočasno oddane ponudbe, jih oceni glede na vnaprej določena merila.
Merila morajo biti objektivna, merljiva in transparentno objavljena že v razpisni dokumentaciji.
Kaj vključujejo merila za izbor ponudnika?
Pri javnih naročilih male vrednosti so merila za izbor ključna za pravično odločanje. Upoštevajo se lahko naslednji kriteriji:
- kakovost ponujenih storitev ali izdelkov,
- tehnična zmogljivost in prednosti,
- okoljski standardi ali energetska učinkovitost,
- sposobnost pravočasne izvedbe del,
- izkušnje in reference izvajalca,
- organizacijska usposobljenost in strokovnost ekipe.
Poleg osnovnih meril ima naročnik pravico vključiti tudi dodatne zahteve, kot so roki dobave, garancijski pogoji, način izvedbe in druge relevantne dejavnike.
Pravica do pojasnil in revizije
Če se ponudnik sooči z nejasnostmi v razpisni dokumentaciji ali meni, da so določeni pogoji nezakoniti, lahko od naročnika pravočasno zahteva pojasnila. Prav tako ima pravico vložiti zahtevek za revizijo, vendar mora pred tem opozoriti naročnika prek portala javnih naročil. Rok za vložitev zahtevka je osem dni od zadnjega pojasnila, ki ga objavi naročnik.
O spornih vprašanjih in veljavnosti meril v postopku javnega naročila male vrednosti odloča Državna revizijska komisija.
Rok oddaje ponudb in posledice zamude
Ponudniki morajo zagotoviti, da njihove ponudbe prispejo na naslov naročnika znotraj roka, določenega v razpisni dokumentaciji. Če ponudba prispe prepozno, se šteje za nepravočasno in je naročnik ne sme odpreti – taka ponudba se avtomatično izloči iz postopka in se vrne ponudniku.
Javno odpiranje ponudb in izbor izvajalca
Po prejemu ponudb naročnik opravi javno odpiranje ponudb, v terminu, določenem v razpisu. Nato sledi ocenjevanje na podlagi meril in preverjanje, ali izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve. Ko je postopek zaključen, naročnik izda odločitev o oddaji naročila.
Če noben od ponudnikov ne ustreza pogojem ali ponudbe niso zadovoljive, ima naročnik pravico postopek razveljaviti in ga po potrebi ponoviti.
Zakaj so javna naročila male vrednosti pomembna?
Javna naročila male vrednosti predstavljajo pomemben mehanizem, s katerim lahko javni sektor hitro in učinkovito pridobi blago, storitve ali gradnje, ki jih potrebuje za nemoteno delovanje. Poenostavljeni postopki omogočajo večjo prožnost, hkrati pa zakonodaja še vedno zagotavlja temeljna načela preglednosti, konkurenčnosti in odgovorne porabe javnih sredstev.