• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 19
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep I Cpg 112/2005
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06210
    ZOR člen 65, 567, 65, 567.
    prevara - leasing - zavarovanje terjatve
    Terjatev je obligacijsko-pravna pravica zahtevati izpolnitev

    obveznosti, ta pa, v kolikor ni drugače dogovorjeno, nastane že s

    samo sklenitvijo pogodbe.

    Prevara je kot ena od oblik napake volje razlog za izpodbojnost

    pogodbe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 194/98).

    Izpodbojna pogodba pa ni neveljavna sama po sebi, temveč velja,

    dokler oziroma v kolikor ni razveljavljena (112. člen ZOR). Zgolj

    dejstvo, da je pogodba izpodbojna, na samo terjatev iz pogodbe ne

    vpliva. Terjatev iz pogodbe je nastala, pa čeprav je bila tožeča

    stranka v sklenitveni fazi pogodbe prevarana.

     
  • 82.
    VSL sodba I Cpg 378/2004
    21.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL05609
    ZOR člen 179, 482, 482/2, 485, 179, 482, 482/2, 485. URS člen 155, 155. ZVPot člen 11a, 11a.
    odgovornost izvajalca - stvar - retroaktivni učinek
    Res je sicer, kot to trdi pritožnik, da so v času odločanja o tej

    zadevi že začele veljati določbe Zakona o spremembah in dopolnivah

    Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-a, Ur. list RS, št. 110/2002, z

    dne 18.12.2002, začetek veljavnosti 17.1.2003), ki je 11. členu ZVPot

    dodal 11.a člen, v katerem je pravice iz poglavja o odgovornosti za

    izdelek podelil tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za

    potrošnike.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravno razmerje med pravdnima

    strankama nastalo pred uveljavitvijo 11.a člena ZVPot-a. Ker ZVPot-a

    ne določa retroaktivne veljave, za obravnavano pravno razmerje 11.a

    člena ni uporabljiv. ZVPot-a je začel veljati 17.1.2003 in velja za

    pravna razmerja, nastala od takrat dalje.

     
  • 83.
    VDS sodba Pdp 707/2004
    21.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03346
    ZTPDR člen 15, 15. ZDR člen 92, 92/5, 92, 92/5. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
    delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja - odpravnina - odpovedni rok
    Pri določitvi dolžine odpovednega roka pri redni odpovedi PZ iz

    poslovnega razloga se upošteva tudi delovna doba, ki jo ima

    delavec pri prejšnjih delodajalcih, tudi če ti niso pravni

    predniki delodajalca, če je šlo za prevzem k drugemu delodajalcu

    po prejšnjih delovnopravnih predpisih (15. člen ZTPDR, 15. člen

    SKPGd/97), na podlagi katerih je delavec pridobil pravico, da se

    delovna doba pri prejšnjem delodajalcu pri uveljavljanju pravic

    iz DR upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve. Drugačno

    stališče bi pomenilo poseg v že pridobljeno pravico delavca, za

    kar v veljavni delovnopravni zakonodaji ni pravne podlage.

     
  • 84.
    VSL sodba I Cpg 433/2004
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07010
    ZOR člen 74, 74/4, 75, 74, 74/4, 75.
    rok plačila - odložni pogoj
    Stranki sta torej rok plačila obveznosti tožene stranke do tožeče

    stranke vezali na izpolnitev odložnega pogoja, to je plačila storitev

    toženi stranki s strani plačnika. Takšen pogoj ni niti nedopusten

    niti nemogoč (75. člen ZOR), takšen dogovor pa je tudi v skladu z

    načelom svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR).

    Ker je torej tožena stranka (ker terjatve v stečajnem postopku nad

    naročnikom ni prijavila) preprečila možnost poplačila s strani

    naročnika storitev, se v skladu z določbo 4. odstavka 74. člena

    šteje, da je pogoj, na katerega uresničitev sta pravdni stranki v 5.

    členu Pogodbe vezali zapadlost plačila obveznosti tožeči stranki,

    uresničen, vtoževana terjatev pa zatorej zapadla.

     
  • 85.
    VSL sklep I Cpg 224/2004
    21.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL06209
    ZPPSL člen 137, 137/6, 137/7, 137, 137/6, 137/7.
    prijava terjatve
    Smisel prijave terjatve, je kot to pravilno opozarja pritožnik,

    doseči poplačilo terjatve v stečajnem postopku oziroma izločiti iz

    stečajne mase premoženje, ki je last upnika. Z ugotovitveno tožbo z

    ugotovitvenim zahtevkom, ki je predmet tega postopka (ugotovitev

    ničnosti skupščinskih sklepov), česa takega ni mogoče doseči.

     
  • 86.
    VSL sodba I Cpg 118/2004
    21.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07065
    ZOR člen 214, 218, 214, 218. ZOFVI člen 82, 82. OZ člen 193, 193.
    obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi
    V okviru uradnega preizkusa s strani tožene stranke izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, ko je tožeči stranki od zneska, ki ga je naložilo v plačilo toženi stranki, tožeči stranki priznalo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih računov, s katerimi je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala izplačilo navedenih zneskov. V primeru vrnitvenega zahtevka iz neupravičene obogatitve je potrebno vprašanje pravice do zamudnih obresti presojati v skladu z določbo 193. člena OZ oziroma 214. člena ZOR. Ker tožeča stranka v svojih navedbah ni zatrjevala nepoštenosti tožene stranke, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na izplačilo zamudnih obresti do vložitve tožbe zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

     
  • 87.
    VDS sodba Pdp 780/2004
    21.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03345
    ZDR člen 11, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 11, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    odpoved delovnega razmerja - zastaralni rok - prekluzivni rok
    Roki za podajo redne odpovedi PZ iz 5. odstavka 88. člena ZDR so

    pričeli teči šele z uveljavitvijo novega ZDR/2002, ki jih je

    uzakonil, tudi če je razlog za redno odpoved PZ iz poslovnega

    razloga (ukinitev delovnega mesta) nastal že julija 2002.

    Roki iz 5. odstavka 88. člena ZDR so materialni roki, ki so

    prekluzivne narave in po njihovem izteku delodajalec delavcu

    ne more zakonito redno odpovedati PZ. Delavec kot šibkejša

    pogodbena stranka, ki je v odvisnem razmerju do delodajalca,

    po preteku rokov iz 5. odstavka 88. člena ZDR ni več v

    negotovosti, ali mu bo delodajalec podal odpoved PZ. Odprava

    negotovosti tožnika (delavca), ali bo upnik (delodajalec)

    zoper njega uveljavljal pravico (odpovedal PZ), je v pravni

    teoriji eden od bistvenih razlogov za določitev prekluzivnih

    rokov (komentar 370. člena ZOR dr. Stojana Cigoja). To

    stališče potrjuje 1. stavek 5. odstavka 88. člena ZDR, ki

    delodajalcu nalaga, da mora odpoved PZ podati v roku 30-ih

    dni od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v

    6-ih mesecih od nastanka razloga. Enako velja tudi glede

    rokov za podajo odpovedi PZ iz krivdnega razloga, ki ima

    znake KD (2. stavek 5. odstavka 88. člena ZDR). Če bi roke

    iz 5. odstavka 88. člena ZDR šteli za zastaralne roke, bi

    bilo potrebno glede na 11. člen ZDR, ki napotuje na smiselno

    uporabo določb civilnega prava, upoštevati določbe OZ glede

    zadržanja in pretrgana zastaranja, kar bi povečalo

    negotovost delavca glede morebitne odpovedi PZ.

     
  • 88.
    VSL sodba I Cpg 68/2003
    21.10.2005
    lastninjenje
    VSL07012
    ZZLPPO člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 7, 7/2, 63, 63/5, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 7, 7/2, 63, 63/5.
    prehod premoženja
    Že Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-302/98 zapisalo,

    prvostopno sodišče pa pravilno povzelo, da je bil namen

    zakonodajalca, da bi pod SRD prešlo vse premoženje, ki v otvoritvenih

    bilancah ni bilo prikazano (kjerkoli se sedaj nahaja). Za prehod

    premoženja na SRD je torej zadoščalo že zgolj ugotovljeno dejstvo, da

    določeno premoženje ni bilo upoštevano v bilanci podjetja, ki se

    lastnini oziroma se je olastninilo po ZLPP.

    Odločbe Agencije so pravnomočne le glede premoženja, ki je bilo v

    otvoritveni bilanci oziroma cenitvi upoštevano.

    Določba 3. odst. 6. člena namreč nalaga in prepušča SRD in Vladi

    Republike Slovenije izbiro ukrepov, s katerimi se prepozna, izsledi

    in zaseže premoženje, ki je po 1. odst. 6. člena prešlo v last SRD.

    Zato prav določba 3. odst. 6. člena zakona izključuje možnost

    razlage, kot jo ponuja pritožnik, to je, da je uvedba oziroma obnova

    revizijskega postopka predpogoj za sodno uveljavljanje prenosa tega

    premoženja v last in upravljanje SRD.

     
  • 89.
    VSK sklep II Cpg 70/2005
    20.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01416
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2.
    neutemeljen ugovor - negativno dejstvo
    Ker je dolžnik zatrjeval negativno dejstvo, za katerega v fazi dovolitve izvršbe niti ni mogoče ponuditi oziroma zahtevati dokazov, je dokazno breme za nastanek in obstoj pravnega razmerja na upniku.

     
  • 90.
    VDS sklep Psp 520/2005
    20.10.2005
    UPRAVNI POSTOPEK
    VDS03730
    ZPSto člen 23, 23. ZUP člen 89. Pravilnik o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev člen 54, 57, 54, 57.
    vročanje - pooblaščenec za sprejem pisanj
    Ker je tožnik na podlagi vloge za souporabo poštnega predala in s

    soglasjem njegovega uporabnika, pooblastil pooblaščence

    uporabnika poštnega predala za prevzem vseh poštnih pošiljk, se

    šteje, da je vročitev opravljena stranki, ko jo prevzame

    pooblaščenec uporabnika poštnega predala, kateremu je uporabnik

    izdal pooblastilo, overjeno po pristojnem delavcu pošte.

     
  • 91.
    VSC sklep Cp 1747/2005
    20.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01151
    ZIZ člen 34, 38, 34, 38.
    izvršilni stroški
    Upnik ima pravico predlagati več izvršilnih sredstev tudi sukcesivno.

    Do stroškov za nove predloge pa je upnik upravičen le, če izkaže utemeljene razloge, da nadaljnjih izvršilnih sredstev ni mogel predlagati že v prejšnjem predlogu. Npr. da se je premičninska izvršba izkazala za neuspešno; da dolžnik nima več prilivov na računu, da je dolžnik brez dela in brez dohodkov itd.

     
  • 92.
    VDS sklep Pdp 1204/2005
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03295
    ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4. ZDSS-1 člen 19, 36, 19, 36, 19, 36.
    delovno in socialno sodišče - nepopolna vloga - zavrženje
    Ker tožnik tožbe v danem roku ni popravil, čeprav je bil

    opozorjen na pravne posledice v primeru, da ne bo ravnal skladno

    z zahtevo sodišča (36. člen ZDSS-1), je sodišče tožbo pravilno

    zavrglo skladno z 4. odstavkom 108. člena ZPP, na katerega

    napotuje 19. člen ZDSS-1.

     
  • 93.
    VDS sodba Pdp 1445/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03303
    ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    prekluzivni rok - hujša kršitev delovne obveznosti - odpoved delovnega razmerja
    Ker delavec na delovnem mestu o manjku upravnih kolekov ni

    obvestil delodajalca, ampak je porabo kolekov lažno prikazoval za

    dejanja, ki jih ni opravil, je storil naklepno hujšo kršitev

    obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR.

    Prekluzivni 15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi iz 1.

    odstavka 110. člena ZDR je začel teči z dnem, ko je

    delodajalec z delavcem opravil neformalni razgovor glede

    manjka kolekov in ne šele z opravljenim zagovorom po 2.

    odstavku 83. člena ZDR.

    Izredna odpoved PZ je bila podana pravočasno, saj datum

    vročitve odpovedi delavcu ni odločilen. Ker tožniku vročena

    odpoved ni bila datirana, je potrebno šteti, da je bila

    podana najkasneje na dan oddaje na pošto, kar pa je bilo

    opravljeno v 15-dnevnem roku od seznanitve z razlogi, ki so

    utemeljevali izredno odpoved.

     
  • 94.
    VSK sklep II Cpg 42/2005
    20.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01837
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.
    sredstva izvršbe
    Da je bila izvršba z navedenim izvršilnim sredstvom

    ustavljena, sicer drži. Vendar pa je upnik še pred izdajo

    izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo z rubežem denarnih

    sredstev dolžnice pri več bankah, in ker je bil ta predlog

    vložen pred izdajo izpodbijanega sklepa, ga sodišče prve

    stopnje ne bi smelo zavrniti iz razloga, ker da je bila

    izvršba s takšnim izvršilnim sredstvom že ustavljena, saj je

    pomembno, da ni bila že pred tem ustavljena v celoti.

     
  • 95.
    VDS sklep Pdp 1799/2004
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03307
    ZDPra člen 3, 10, 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
    zastopanje - strokovni sodelavec - pooblastilo - bistvena kršitev
    Ker državno pravobranilstvo po 3. čl. ZDPra zastopajo državni

    pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca, lahko državni

    pravobranilec le izjemoma na podlagi 10. čl. ZDRra iz upravičenih

    razlogov v posameznih zadevah pooblasti diplomiranega pravnika z

    opravljenim pravniškim državnim izpitom, zaposlenega v državnem

    organu ali drugem subjektu za nadomeščanje pri zastopanju za

    posamezna pravna dejanja. Ker zastopanje na vseh narokih po višji

    strokovni sodelavki - diplomirani pravnici z opravljenim

    pravniškim državnim izpitom, ki je zaposlena na državnem

    pravobranilstvu, ne predstavlja izjeme iz 10. čl. ZDPra, je

    podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. tč. 2.

    odst. 339. čl. ZPP.

     
  • 96.
    VDS sodba Pdp 733/2005
    20.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03299
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
    delovno razmerje - vinjenost na delu
    S PZ se je tožnik zavezal, da med opravljanjem dela ne bo pod

    plivom alkohola (0,00 g/kg), narkotikov ali zdravil, ki bi ga

    onesposobili za delo. Ker je bil na delovnem mestu vinjen, kar je

    bilo ugotovljeno z alkotestom, je delodajalec tožniku zakonito

    izredno odpovedal PZ po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Pri tem ni odločilno, da tožniku ni bila odvzeta kri zaradi

    ugotovitve stopnje alkohola v krvi, kar je tožnik zahteval, saj

    je kršitev PZ podana že, če stopnje alkohola v krvi znaša več kot

    0,00 g/kg, to pa je bilo z alkotestom (ki je pokazal 1,45 oz.

    1,76 promila alkohola v izdihanem zraku) dokazano.

     
  • 97.
    VSL sklep I Cpg 250/2005
    20.10.2005
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL05637
    ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZIL-1 člen 131, 131/4, 131, 131/4.
    zastopanje - sodišče
    V tej zadevi je tožečo stranko zastopala P. d.o.o. iz

    Ljubljane, pravna oseba pa razen odvetniške družbe ne more biti

    pooblaščenec stranke v pravdi. To izhaja iz 1. in 3. odst. a

    contrario pa tudi iz 4. odst. 87. člena ZPP.

    Po določilu 4. odst. 131. člena ZIL-1 lahko sicer tudi patentni

    zastopniki in zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke

    pred sodišči, vendar le, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi,

    ki urejajo zastopanje pred sodišči, torej pogoje po ZPP. D.o.o. takih pogojev ne izpolnjuje.

     
  • 98.
    VSK sklep II Cpg 63/2005
    20.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01379
    ZPP člen 141, 141.
    nadomestna vročitev
    Nadomestna vročitev je opravljena po 141.čl. ZPP brez pravnih učinkov, v kolikor je vročitev opravljena na nepravilen naslov.

     
  • 99.
    VSL sodba I Cpg 929/2004
    20.10.2005
    PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL05624
    ZGD člen 39, 39/1, 39/2, 39/3, 39, 39/1, 39/2, 39/3. ZASP člen 38, 38/1, 38/3, 189, 189/3, 38, 38/1, 38/3, 189, 189/3.
    poslovna skrivnost - pravica - dovoljenost
    Pač pa pritožnik oporeka učinku Začasnega dovoljenja. Meni, da bi

    moralo biti Začasno dovoljenje objavljeno v Uradnem listu RS. Takšna

    objava naj bi bila namreč konstitutivna. Pritožbeno sodišče tega

    stališča ne sprejema, ker ZASP tovrstne objave začasnega dovoljenja,

    izdanega na podlagi 3. odst. 189. čl. ZASP, niti ne predpisuje.

    Tožena stranka je po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah uvoznica

    praznih nosilcev zvoka in slike ter avdiovizualnih naprav. Zato je po

    1. odst. 38. čl. ZASP zavezanka za plačilo nadomestila iz 1. odst.

    37. čl. ZASP, ki ga vtožuje tožeča stranka. Po 3. odst. 38. čl. ZASP

    pa obstoji za toženo stranko dolžnost posredovanja podatkov,

    potrebnih za izračun nadomestila, "kolektivnim organizacijam". V

    obravnavanem primeru je "kolektivna organizacija" tožeča stranka.

    Tudi zato se tožena stranka ne more v razmerju do tožeče stranke

    uspešno sklicevati na kršitev poslovne skrivnosti (prim. 3. odst. 39.

    čl. ZGD). Iz istega razloga tudi ne more biti uspešen njen očitek,

    češ da tržni inšpektor tožeči stranki ne bi smel posredovati spornega

    pregleda podatkov, ki se tiče prav kršitve zakonite dolžnosti tožene

    stranke o posredovanju podatkov (prim. 3.odst. 39. čl. ZGD).

     
  • 100.
    VSK sklep II Cpg 73/2005
    20.10.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01359
    ZGD člen 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris iz sodnega registra - uvedba postopka - odgovornost družbenikov
    Dejstvo je, ki ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra, saj je bil izbris objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Zato navedbe pritožnika o tem, da je predlagal uvedbo stečajnega postopka, glede na to, da stečajni postopek ni bil uveden, izbris pa že opravljen, ne morejo biti upoštevne.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 19
  • >
  • >>