začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vpis prepovedi razpolaganja z nepremičninami za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je le neznatna, saj je pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, kar je za rešitev pritožbene zadeve tudi edino odločilno. Ker je tožnica zoper sklep VDSS z opr. št. Psp 73/2022 z dne 16. 3. 2022 ponovno vložila pritožbo, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo z dne 26. 4. 2022 utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
tožba na plačilo odškodnine - nepopolna vloga - dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - neustrezna dopolnitev - sestavine tožbe - vsebina tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik je pravočasno vložil popravo tožb, vendar pa ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravil. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožnik sodnega varstva ni opredelil, poleg tega pa tudi ni navedel dejstev, na katere opira zahtevek ter predložil dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Iz tožb in dopolnitve je smiselno lahko razbrati le to, da tožnik zahteva znesek 100.000 EUR zaradi napada toženca, da je prišla na mesto dogodka policija ter da je bil zaradi napada dva dni v bolnišnici. Iz tako skopo zatrjevanih dejstev pa sodišče ne more preizkusiti utemeljenosti zahtevka po materialnem pravu. V nobeni izmed vlog tožnik ni predlagal dokazov in tudi ni predložil nobene listine.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec, ki je uporabnik javnih dobrin, dolžan plačati tožniku dejansko dobavljene storitve tožnika po izdanih računi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057071
ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 212, 215.
pogodba o poslovnem sodelovanju - pisna pogodba - kasnejši ustni dogovori - urna postavka za opravljeno delo - gradbena dela - plačilo po dejansko opravljenem delu - prenehanje razmerja - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - sosporniki - sorazmerno plačilo - nerazdelno plačilo stroškov
Porazdelitev materialnega trditvenega in dokaznega bremena je zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka stabilna in se ne spreminja, med tem ko procesno trditveno in dokazno breme glede na podane trditve in uspeh dokazovanja prehaja od ene stranke k drugi. Ker je tožeča stranka uspela dokazati, da je bila sklenjena pisna pogodba za 22,00 EUR na uro in kasneje sklenjen ustni dogovor glede dinamike plačila (nekaj takoj, preostanek po prenehanju poslovnega razmerja ozr. vzpostavitvi zaupnega razmerja), je torej (procesno) trditveno in dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ker ta zatrjevanega ustnega dogovora o znižanju urne postavke ni dokazala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
ZPP določa, da sosporniki krijejo stroške po enakih delih (prvi odstavek 161. člena), nerazdelno pa zgolj, če so nerazdelno odgovorni tudi glede glavne stvari (tretji odstavek 161. člena). Ker v obravnavanem primeru prva in druga toženka nista nerazdelno odgovorni glede glavne stvari (kar izhaja že iz I. in II. točke izreka), tudi glede pravdnih stroškov nista odgovorni nerazdelno. Ker pa je med toženkama precejšna razlika glede njunega deleža pri spornem predmetu, krijeta pravdne stroške po tem sorazmerju (drugi odstavek 161. člena ZPP).
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodba o filmski produkciji - izpolnitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - izpolnitev z zamudo ali z napakami
Očitek tožnice, da je zamujala zaradi tega, ker zaradi zamud s plačilom toženke njej ni mogla plačevati svojih podizvajalcev, ne drži, kar ji je podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje. Poleg tega je bila pravočasna oddaja dobav posameznih epizod bistvena sestavina pogodbe.
Pravilno je toženčevo pritožbeno stališče, da je tožnici neutemeljeno priznanih 7 x po 225 točk iz naslova sedmih pripravljalnih vlog.
Ne gre za pripravljalne vloge (tako niso niti poimenovane), ki bi jih ob pravilni uporabi 155. člena ZPP bilo mogoče vrednotiti po 2. točki tarifne št. 15 Odvetniške tarife. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za krajše dopise, ki se lahko v skladu s 4. oz. 3. točko 39. tarifne št. OT vrednotijo s 50 ali 20 točkami.
ZDru-1 člen 13, 13/5. ZST-1 člen 3, 3/10. OZ člen 395, 395/1.
nezakonitost sklepov organov sindikata - smiselna uporaba zakona o društvih - izpodbijanje odločitev organov društva - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - pomanjkanje pravnega interesa - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - nerazdelna taksna obveznost - solidarni dolžniki - zavrženje pritožbe kot prepozne
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Sodišče lahko pozove k plačilu sodne takse katerokoli od njih, vendar mora v primeru, če stranka, ki je bila pozvana k plačilu sodne takse, te ne plača, pozvati k plačilu tudi drugo stranko. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega tožnika ne smejo prizadeti drugega tožnika, ki k plačilu sodne takse ni bil pozvan.
S plačilom enega od solidarnih zavezancev preneha obveznost za oba, zato njune pritožbe ni mogoče šteti za umaknjeno in jo je treba vsebinsko obravnavati.
Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1.
Pritožba protispisno trdi, da je sodišče prve stopnje navedlo, da tožniki sklepov niso izpodbijali s pritožbo. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je (tudi na podlagi trditev tožnikov) ugotovilo, da je bila zoper sporne sklepe pritožba vložena in da ji je bilo na seji Sveta ugodeno.
Morebitna ugoditev vloženi tožbi ne bi mogla izboljšati položaja tožnikov, zato zanjo nimajo pravnega interesa.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6.. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 18, 18/2.
denarna socialna pomoč - premoženjsko stanje prosilca - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sredstva v višini 3.332,23 EUR so glede na tožničino trditveno podlago sredstva, namenjena za vzpodbudo in pomoč pri njenem študiju. Tožnica je že v predsodnem postopku zatrjevala, da ta denarna sredstva ne predstavljajo dohodka po 12. členu ZUPJS, temveč izjemo opredeljeno v 2. alineji 2. točke 3. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Ne glede na tožničino zatrjevanje, je sodišče kot pravilno štelo ugotovitev pristojnega CSD, da se znesek 3.332,23 EUR šteje kot premoženje po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS. Sodišče je napačno razlogovalo, da so tožničina zatrjevanja o podarjenih denarnih sredstvih na varčevalnem računu v znesku 3.332,23 EUR pravno nepomembna.
ZUJIK člen 20, 21, 83, 83/1, 83/2, 85, 85/1, 87, 87/1.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11, 11/2, 11/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljive izpovedbe zaslišanih prič, ki imata potrebno znanje in izkušnje za presojo izpolnjevanja predpisanih kriterijev iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Nenazadnje sta bili zaradi svoje strokovnosti tudi imenovani v strokovno skupino. Z zaslišanjem prič je sodišče prve stopnje ustrezno razčistilo dejansko stanje in v tem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče v postopek pritegnilo sodnega izvedenca. Nenazadnje postavitve sodnega izvedenca ni predlagala nobena od strank v postopku. Neupošteven mora ostati toženčev pritožbeni ugovor, da bi sodišče dejstvo o izjemnosti tožnikovega dela moralo ugotavljati s pomočjo izvedenca, pa čeprav ga ni predlagala nobena od strank. Očitek, da bi moralo sodišče stranki pozvati, da predlagajo sodnega izvedenca oziroma, da bi moralo sodnega izvedenca imenovati sodišče po uradni dolžnosti, v tem sporu presega materialno procesno vodstvo pa tudi preiskovalno načelo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - neizkazanost pogoja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Če sodišče v postopku zavarovanja odloča o ugovoru zoper sklep, ki ga je samo izdalo, ni vezano na svoje prejšnje zaključke in pravna naziranja. Postopek za izdajo začasne odredbe postane kontradiktoren šele po vložitvi ugovora, in četudi ugovorni razlogi neposredno morda ne vplivajo na ugotovitve o obstoju tistih dejstev, na katera je sodišče prve stopnje oprlo svojo prejšnjo odločitev, je ta vpliv lahko posreden, saj sodišče šele po predstavitvi spornega razmerja z obeh plati pridobi širši in predvsem zanesljivejši vpogled v to razmerje. Na odločanje sodišča o predlogu za izdaje začasne odredbe lahko tudi odločilno vpliva časovna komponenta, t.j. ocena o nujnosti predlaganih ukrepov zavarovanja, ki primarno terja od sodišča tehtanje interesov in prizadetosti pravnega položaja obeh strank v primeru izdaje/neizdaje začasne odredbe, še preden je sodišče v zadostni meri seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki bi mu omogočile polni preizkus zahtevanih predpostavk.
Slabo likvidnostno in premoženjsko stanje dolžnika lahko napotuje le na zaključek o objektivni nevarnosti za uveljavitev terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00057903
ZPP člen 7, 180, 212, 214, 214/1, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 375, 381. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - najemna pogodba - sprememba višine najemnine - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - razlaga pogodbe - jasna določba - pomota - sodba presenečenja - neprimeren dokaz - prenehanje najemnega razmerja - priznano dejstvo - dvojni obračun obresti - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpolnitveni rok - odškodninski zahtevek - dokazno breme - izvršilni stroški
Z ugotovitvami o naknadni spremembi višine najemnine je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank in s tem kršilo razpravno načelo (7., 180. in 212. člen ZPP). Kršitev razpravnega načela je po sodni praksi praviloma relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP). Na odločitev vpliva, če je lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost sodbe. V obravnavanem primeru je vplivala, saj je sodišče prve stopnje odločilo izključno ob upoštevanju dejstev, ki jih ne bi smelo vključiti v dejansko podlago svoje sodbe (ki je bila zato sodba presenečenja).
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V obravnavani zadevi je razlaga, ki jo stranki pripisujeta 2.2. členu najemne pogodbe, sicer diametralno nasprotna, vendar pa je navedena določba jasna. Zato se pri razlagi te določbe ne more uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ.
Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058507
SPZ člen 11, 249. OZ člen 5, 190, 190/1. ZPP člen 337.
stvarno breme - nadomestilo za uporabo - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpisani podatki v zemljiški knjigi - domneva o lastniku nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora pri izbrisni tožbi - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave - nova dejstva - načelo vestnosti in poštenja - plačilo DDV - neupravičena obogatitev - odločitev o stroških
Po prvem odstavku 11. člena SPZ velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dobroverne osebe, ki so pridobile pravice v zaupanju v zemljiško knjigo, se varuje tudi zoper pravice tretjih oseb, ki so nastopile (nastale) na podlagi pravnih dejstev, ki niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Glede na okoliščine konkretnega primera je po prepričanju pritožbenega sodišča treba dati prednost načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ne glede na pravdo v zvezi z ničnostjo oz. izbrisno tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno, da je tožena stranka vknjižena v zemljiški knjigi kot edina lastnica nepremičnine ID znak 00 141/1 z začetkom učinkovanja vpisa od 14. 7. 2014, pri čemer je bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica cit. nepremičnine tudi ob zaključku glavne obravnave. Sodba namreč zagotavlja pravno varstvo glede na stanje ob njeni izdaji, kar je po enotnem stališču teorije in sodne prakse trenutek konca glavne obravnave. Za odločitev o pritožbi zato ni odločilna sodba prvostopenjskega sodišča v zvezi z izbrisno tožbo, ki ob zaključku glavne obravnave še ni bila pravnomočna, niti sodba višjega sodišča, priložena k pritožbi, ki ob zaključku glavne obravnave še ni obstajala. Po stališču pravne teorije je (zgolj) to, kar je pravnomočno razsojeno, treba šteti za resnično.
Glede na tožbene trditve tožnica ni zahtevala razveze pogodbe zgolj na podlagi tretjega odstavka 561. člena OZ zaradi neizpolnjevanja prevzetih obveznosti, pač pa tudi na podlagi 562. člena OZ, ki v prvem odstavku določa, da sodišče uredi na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine, če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena.
trditveno in dokazno breme - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - neprerekane trditve - dejstva, ki jih stranka ne zanika - domneva priznanja neprerekanih dejstev - priznana dejstva - trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme v pravdnem postopku - odgovor na dopolnitev tožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožena stranka s trditvami v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi, s katerimi je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi, ne more biti uspešna tudi v pravdnem postopku, ki se je nadaljeval po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi. V pravdnem postopku veljajo drugačna procesna pravila in predvsem tudi bistveno višje zahteve po aktivnem in tvornem sodelovanju strank v postopku.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - stiki staršev z otrokom - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - pogoji za začasno odredbo - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - hitrost postopka zavarovanja - denarna kazen - višina denarne kazni - namen denarne kazni - opravičenje začasne odredbe - zakonski rok
Med bistvenimi načeli postopka sprejema začasne odredbe sta načeli hitrosti postopka zavarovanja in čim hitrejše zaščite ogroženega položaja otroka. Zato za izkaz posameznega dejstva zadošča že dokazni standard verjetnosti in sodišču ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov.
Višina denarne kazni ni pogojena s premoženjskim stanjem strank. Njen namen namreč ni, da bi jo udeleženci postopka zlahka zmogli plačati ter še naprej kršili sodno odločitev, temveč da predstavlja ustrezno prisilo za njeno izpolnitev, upoštevajoč pomen dobrine, ki se z izvršbo varuje.
Začasna odredba pred uvedbo postopka predstavlja izjemno sredstvo zavarovanja, ko je potrebno nujno ukrepanje sodišča zaradi preprečitve ogroženosti otrok še preden se prične sodni postopek. DZ za takšne primere ne glede na vrsto začasne odredbe in naravo spora določa enoten sedemdnevni rok od izdaje sklepa, v katerem je treba začasno odredbo opravičiti. Določilo 166. člena DZ je glede na splošna določila ZIZ specialno.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost zavarovanja
Tako imenovane odredbodajalne začasne odredbe niso dopustne. Če predlagana začasna odredba ni dopustna izkazanost pogojev iz 270. člena ZIZ ni pomembna.
Nasprotovanja odločitvam stečajnega upravitelja ali stečajnega sodišča zaradi morebitne njihove zmotnosti pa se uresničujejo znotraj samega insolvenčnega postopka s pravnimi sredstvi in na način, kot to določa ZFPPIPP. Obid teh na način, da bi pravdno sodišče poseglo vanje tako, da bi z začasno odredbo stečajnemu upravitelju začasno in drugače, kot mu je bilo to naloženo z odločitvijo stečajnega sodišča, onemogočilo razdelitev posebne razdelitvene mase, bi pomenilo nedopusten poseg v odločanje pristojnega (insolvenčnega) sodišča, lahko pa tudi poseg v neodvisnost sodnikov tega sodišča.
ZZVZZ člen 87, 87/1. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV, razdelek C, točka 6.3.1.
regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - varnostni pas - delo na višini - organizacija dela - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprerekana dejstva - neizvedba dokazov - nekonkretizirane pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote
V konkretni zadevi je treba najti konkretno pravilo z ustreznega področja (ali pa ga konstruirati iz načela prepovedi povzročanja škode) ter konkretno opisati očitek opustitvenega delikta, tožnica pa ni podala niti trditev v smeri, da bi se to delo običajno ali po kakih posebnih pravilih stroke ali navodilih proizvajalca konkretnega opažnega sistema tako opravljalo. Odgovornosti namreč ni mogoče razširjati na vsakršno hipotetično možnost predvidevanja nastanka škode, temveč bi tožnica morala izkazati, da so se toženke zavedale konkretnih pomanjkljivosti v organizaciji dela, zaradi katerih je obstajala velika možnost nastanka škodnih primerov.
OZ člen 52, 58, 239. SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 33. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2-7.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zamudna sodba - dogovor o skupni gradnji - nesklepčnost tožbe - razveljavitev zamudne sodbe - vlaganja - solastni delež - višina solastnega deleža - vlaganje v solastno nepremičnino - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je možno, da pogodba z realizacijo lahko konvalidira. Tako je možno, da je lahko sklenjen ustni dogovor med lastnikom in graditeljem, da bo ob pogojih konkretnega primera nastala solastnina v dogovorjenem deležu. To pomeni, da bi v konkretnem primeru morala tožeča stranka zatrjevati poleg okoliščin o dogovorjeni skupni gradnji tudi, kdaj in kako se bo določil delež, če ni bil dogovorjen že v ustnem sporazumu. Ni dovolj trditev iz tožbe, da bo pridobila delež po izvedenčevi oceni vlaganj v celotno hišo.