Po 1. odstavku 104. člena ZPP vlagajo stranke vloge v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, po 2. odstavku 104. člena ZPP pa se vloga v tujem jeziku (kar je šteti tudi vlogo, h kateri je priložena zasebna listina v tujem jeziku) šteje za nerazumljivo vlogo in mora sodišče z njo ravnati v skladu s 108. členom ZPP in od tožene stranke zahtevati, da vlogo v določenem roku popravi oziroma dopolni (s prevodom).
stvarna služnost - pogodba - ustanovitev - nepremičnina
Zahtevek, ki ga je tožnik ponovno postavil v pripravljalnem spisu 25.02.2002 in o katerem je sodišče prve stopnje tudi odločalo, ni stvarnopravni, kot v pritožbi napačno zatrjuje toženec, ampak je obligacijski zahtevek, da tožena stranka sklene pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice.
Tožnica je v tožbi zatrjevala in zahtevala, da sodišče naloži tožencu sklenitev služnostne pogodbe na podlagi v zapuščinskem postopku sklenjenega dednega dogovora med tožencem in njegovimi brati in sestrami, dediči po pokojni M. P.. Pritožbeno sodišče je že v prvi razveljavitveni odločbi sodišču prve stopnje povedalo, da se lahko tak dedni dogovor šteje kot pogodba v korist tretjega, na podlagi katere ima tretji, po 149. čl. ZOR, lastno in neposredno pravico, da terja nasproti dolžniku izpolnitev dogovora.
Pri razlagi kavze in nagiba prihaja pritožba do enakih zaključkov kot sodišče prve stopnje, saj izrecno pove, da je kavza pravnega posla podana takrat, ko se npr. darovalec odloči darovati svoje premoženje, nagib pa je v tem primeru, da se z obdarjencem dobro razume, to pa je povedano enako, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, da gre pri nagibu za subjektivno prepričanje, kar pa ni kavza pogodbe.
kršitev osebnostne pravice - objava sodbe - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana škoda
Sodišče je pojem duševnih bolečin razlagalo preozko. Pri razlagi tega pojma je potrebno upoštevati vsako psihično neugodje (razočaranje, jezo, občutek zavrtosti ter druge negativne občutke).
zavarovanje pred odgovornostjo - pravica oškodovanca do direktne tožbe proti zavarovalnici - izključitev pravice do direktne tožbe - kogentnost zakonske določbe - obvezna vsebina pogodbe
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, če jo je pretrpel zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, toda največ do zneska njene obveznosti. Pravica do direktne tožbe iz 941. člena ZOR je kogentnega značaja, saj je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji strank zavarovalne pogodbe.
dejanska podlaga tožbe - nejasnost navedb - gradnja novih objektov - vlaganja - pridobitev lastninske pravice
Pritožbeno sodišče ne more mimo dejstva, da so k takšni odločitvi pripomogla zamegljena tožbena navajanja, ki po eni strani govorijo o gradnji novih objektov, po drugi strani pa o vlaganju v obstoječe objekte in o danem soglasju (solastnikov) obstoječe nepremičnine, kar pomeni, da je tudi dejanska podlaga tožbe nasprotujoča. Šele, ko bo tožeča stranka dejanske navedbe tožbe jasno postavila, bo lahko sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je glede na zatrjevano dejansko podlago tožbeni zahtevek utemeljen.
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - uporaba predpisov ob začetku pravde - pritožbena novota - odstranitev škode nevarnosti - oprostitev odgovornosti
Zahtevek tožeče stranke je utemeljen na podlagi 1. odst. (in 2. odst.) 156. čl. v času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (po katerem lahko vsak zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, pri čemer sodišče odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njegovega posestnika, če ta sam tega ne stori).
ZOR člen 451, 451. ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - pristop k dolgu
Kolikor tožena stranka zatrjuje, da naj bi izjava glede dolga S. d.o.o. bila podpisana le s strani tožeče stranke, ne pa tudi s strani druge tožene stranke, pritožbeno sodišče le pripominja, da je tožeča stranka tožbi priložila ne le izjavo, na katero se sklicuje druga tožena stranka v pritožbi, ki s strani druge tožene stranke res ni podpisana, ampak tudi pogodbo o pristopu k dolgu, ki jo je podpisala tudi druga tožena stranka.
V ugovoru mora namreč dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, dejstva pa morajo biti taka, da bi sodišče v primeru, če bi se ta dejstva izkazala za resnična, tožbeni zahtevek zavrnilo. V ugovoru dolžnik le pavšalno navaja, da ni bilo pravne podlage za izdajo računa in da ta račun ni bil nikoli poslan na njegov naslov, ter izraža mnenje, da bi moral upnik predložiti pogodbo, s katero utemeljuje, da je obveznost dejansko nastala, ne zanika pa sicer nastanek same obveznosti.
Zatrjevanje tožeče stranke, da je tožba sklepčna že zato, ker je sodišče prve stopnje ni vrnilo v popravo oz. ker ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, je neutemeljeno. Če tožba ni sklepčna, to je, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, se tožba ne vrača v popravo, saj je taka tožba sposobna za obravnavanje. Gre le za to, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in da tožbeni zahtevek po taki tožbi sodišče zavrne, kar je storilo tudi v predmetnem primeru. Tudi samo dejstvo, da ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, ne pomeni, da ne bi moglo zavrniti tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe tudi v kasnejši fazi postopka.
Izpodbijana zamudna sodba je bila toženi stranki vročena 9.1.2004. Rok 15 dni za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo, določen v 333. čl. ZPP, je potekel 24.1.2004, tožena stranka pa je pritožbo vložila šele 26.6.2004, torej znatno po preteku v zakonu določenega pritožbenega roka.
ZOR člen 156, 156/1, 156/2, 177, 156, 156/1, 156/2, 177. ZVO člen 17, 17. ZPP člen 190, 337, 190, 337.
alotmajska pogodba - ponudba - rok za veljavnost ponudbe - sklenitev pogodbe
Tožena stranka z dopisom z dne 6.5.1998 ni zgolj pisno potrdila ponudbe oz. naročila, ampak je iz vsebine njenega odgovora razvidno, da je predlagala spremembo. Glede na to bi se vsakem primeru štelo, da je tožena stranka ponudbo navedene agencije zavrnila in sama dala drugo ponudbo (41. čl. ZOR).