prekinitev postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža - sklenitev darilne pogodbe - darilo - vračanje daril v zapuščino - obračunska vrednost zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sporno med dedičema je, ali darilo sploh obstaja. Ker se v skladu z 28. členom ZD pri obračunski vrednosti zapuščine, od katere se izračunajo zakoniti in nujni dedni deleži, upoštevajo tudi darila, ki jih je zapustnik v času življenja dal zakonitim dedičem, obračunske vrednosti zapuščine ni mogoče ugotavljati, dokler ni razčiščeno, ali je zakoniti dedič F. F. prejel sporno premoženje kot darilo ali ne. Ker je zapuščinsko sodišče dolžno skladno s prvim odstavkom 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, je bila glede darilne pogodbe z dne 2. 4. 1994 (oziroma premoženja zapustnika, ki je bilo predmet te pogodbe), za katero je pritožnik trdil, da je bila odplačna, potrebna napotitev na pravdo.
ZZK-1 člen 38, 38/2.. ZKZ člen 18, 19, 22.. ZON člen 84, 84/1, 84/3, 86, 86/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - zavarovano območje - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - zaščitena kmetija - delitev zaščitene kmetije - soglasje upravne enote
Predlagateljica ima v primeru nakupa zemljišč na zavarovanih območjih absolutno prednostno predkupno pravico po prvem odstavku 84. člena ZON, iz določbe 18. člena ZKZ pa izhaja, da je delitev zaščitene kmetije dopustna, če je kupec Republika Slovenija. Zaradi tega v konkretnem primeru poseben nadzor nad pravnim prometom po določbah ZKZ ni potreben.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 130, 134, 202.. OZ člen 336.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 73, 73/2, 73/7.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - plača - zastaranje - kilometrina
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela za marec 2013 je tako zapadla v plačilo 18. 4. 2013, naslednjega dne je začel teči zastaralni rok, tožnik pa je tožbo vložil 18. 4. 2018. Upoštevaje navedeno in upoštevaje 202. člen ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku 5 let, terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela do vložitve tožbe za marec 2013 ni zastarala.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije v drugem odstavku 6. člena določa, da v primerih, ko prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ni mogoč, se delavcu obračunajo stroški za prevoženi kilometer v višini 15 % cene litra motornega bencina (95 oktanov), vendar ne več kot določa vladna uredba o višini povračil stroškov, vendar le do najbližje postaje javnega prevoznega sredstva, od tam naprej pa v višini javnega prevoznega sredstva. Zato je tožnik upravičen do kilometrine za celotno relacijo Portorož - Nova Gorica, ker prevoz tudi na relaciji Koper - Nova Gorica objektivno ni mogoč. Kot izhaja iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je imel tožnik 40 urni tedenski delovnik. Objektivna možnost uporabe javnega prevoza je podana, če obstaja javni prevoz, ki delavcu (ob upoštevanju voznih redov) omogoča opravljanje dela v 8 urnemu dnevnemu delovniku. V konkretnem primeru javni prevoz tega ne omogoča.
Dejstvo, da tožniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ne vzbuja dvoma o pravilnosti mnenja, iz katerega izhaja, da se je tožniku po prometni nesreči pri dvanajstih letih razvil popoškodbeni psihoorganski sindrom z znaki zmerne duševne manjrazvitosti, da razume le osnovne in preproste vsebine vsakodnevnega življenja, da ni sposoben razločevati bistvenega od postranskega, da ne pozna vzročno-posledičnih podatkov, ne zmore povezovati najenostavnejših podatkov in ni sposoben predvidevanja posledic sedanjega dogajanja, da je sposoben skrbeti zase le pri osnovnih vsakodnevnih opravilih in da zmore le opravljanje preprostejših fizičnih del, ki ne zahtevajo samostojne presoje. Zaznavanje oseb, ki so bile v stiku s tožnikom, in njihovo (laično) razumevanje njegovih sposobnosti razumevanja svojih voljnih ravnanj in predvidevanja njihovih posledic, ne bi moglo privesti do drugačne ugotovitve o tožnikovih zmožnostih za samostojno oblikovanje pogodbene volje.
Pritožba zoper sklep, s katerim je predsednica sodišča odločila, da sodnik zaradi izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP ne sme opravljati sodniške funkcije v obravnavani zadevi, ni dovoljena.
V konkretnem primeru je ključno vprašanje, ali je zastopnik tožnice sporna denarna sredstva vložil v posel „trejd“ ali jih je zgolj posodil tožencu. Ker jih je vložil in je bil tako akter posla „trejd“, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je edini logičen zaključek, da je obravnavana posojilna pogodba navidezna. Akterji posla „trejd“ bi se sicer lahko dogovorili o vračilu vloženih sredstev ne glede na uspeh, ki so se ga nadejali, ter kdo bo sredstva vrnil, vendar pa tožnica takšnega dogovora konkretno ni zatrjevala. Sklicevala se je le na posojilno pogodbo, ki pa ne govori o vračanju vloženih sredstev, temveč o posojilu. Posledično sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, ali je obstajal namen vračila sredstev ne glede na uspeh posla, ki so se ga nadejali, in če, kdo jih bo vrnil.
izvršba na podlagi menice - napačna označba verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je sklep o izvršbi izdan v avtomatiziranem informacijskem sistemu, pri čemer se dolžniku rok za plačilo terjatve ter za ugovor določi zgolj na podlagi upnikove navedbe kataloške številke verodostojne listine. Glede na posledice, ki jih ima taka ureditev lahko za dolžnika, je po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotovitve dolžnikove pravice do sodelovanja v postopku bistveno, da ni nobenega dvoma o naravi izvršilne zadeve oziroma o verodostojni listini, na kateri temelji upnikov predlog. Zgolj navedba kataloške številke iz Navodil za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (ki so sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršbi in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) ne more zadoščati za zaključek, da je predlog za izvršbo vložen na podlagi menice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025966
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(1), 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - dobava blaga oz. oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru, bodisi da gre za dobavo blaga ali opravo storitev, kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji, glede na sedež upnika in prijavljeno bivališče dolžnika v Republiki Sloveniji še v času vložitve predloga za izvršbo, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče bi upniku glede na to, da je šele po neuspeli vročitvi sklepa o izvršbi ugotovilo, da ima dolžnik prebivališče v Nemčiji, moralo dati možnost izjave glede naslova, na katerem se v Republiki Sloveniji nahajajo dolžnikove premičnine. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno ugotovilo, da ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije za dovolitev izvršbe.
neutemeljeno povzročeni stroški - stroški dolžnika - delni umik predloga za izvršbo - nepravočasen delni umik predloga za izvršbo
Pri odločanju o tem, ali je upnik neutemeljeno povzročil stroške dolžnikku, se presoja upnikova krivda. Ni moč pričakovati, da bo upnik za vsako plačilo nemudoma delno umaknil predlog za izvršbo, ker bi bilo to neekonomično.
ZObr člen 98c, 98c/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje
Za odločitev o pravici do dodatka za poveljevanje je bistveno le, ali je takšen dodatek določal 11. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tožniku dodatek za poveljevanje zaradi vodenja skupine za sporno obdobje priznan s sklepom ministra za obrambo. Sklep ministra namreč določa, da tožniku dodatek za poveljevanje pripada, vendar ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Uredba. Tak zapis v sklepu ministra torej ne daje podlage za zaključek, da se izpolnjevanje pogojev nanaša na vodjo skupine, ki naj bi imel po stališču pritožbe glede na položaj in opis delovnih nalog edini pristojnost poveljevanja.
Sodišče v primeru, ko pripadnik SV, na katerega se 11. člen Uredbe ne nanaša, uveljavlja plačilo dodatka za poveljevanje, ne more primerjati posameznih nalog takšnega pripadnika z nalogami funkcij, ki so določene v 11. členu Uredbe, ter samo določati funkcije, za katere se prizna dodatek za poveljevanje, saj je notranja organizacija dela v pristojnosti delodajalca. Sodišče se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke, ki s svojimi notranjimi akti tudi predvidi linijo in vsebino poveljevanja. Zato v sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 11. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za poveljevanje, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka.
ZGD-1 člen 254, 254/2, 256, 265, 265/3, 266, 266/2, 295, 295/2, 295/3, 390, 390-1, 392, 392-1. ZSDU člen 8, 79, 79/1, 79, 79/6, 79/7. ZSReg člen 33, 33/1.
prekinitev postopka - sestava nadzornega sveta - sklic skupščine - pooblastilo za sklic skupščine - uveljavitev ničnosti sklepa skupščine - ničnost volitev članov nadzornega sveta - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - predstavniki delavcev - posledice pasivnosti - predhodno vprašanje
V ZGD-1 je izrecno določeno, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino in ne soglasno. Tudi stališče pravne teorije je, da je navedena določba o navadni večini kogentna in je s Statutom družbe ni dopustno določiti drugače. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na statutarne določbe o soglasnem odločanju uprave. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni sprejemljivo pritožbeno vztrajanje, da bi sam sklic skupščine moral podpisati poleg predsednika uprave tudi preostali član dvočlanske uprave, ker predsednik uprave po Statutu družbe ni pooblaščen za samostojen sklic skupščine. Če za odločitev o sklicu skupščine že po zakonu zadostuje navadna večina glasov celotne uprave, ni logična zahteva, da mora sam sklic skupščine kot izvedbeni akt take odločitve podpisati celotna uprava, torej tudi tisti člani uprave v manjšini, ki s sklicem skupščine ne soglašajo.
Ni sporno, da pri subjektu vpisa delavski svet, ki je po zakonu pooblaščen za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet, sploh ni konstituiran, to pa pomeni, da niso bili vzpostavljeni pogoji za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet in da glede na tako stanje v subjektu vpisa tudi ni mogoče sklepati o kakršnemkoli interesu delavcev za njihovo sodelovanje pri upravljanju družbe. Po prvem odstavku 8. člena ZSDU imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom. Če te pravice ne izkoristijo, jih k temu ni mogoče prisiliti. Nesprejemljivo je zato v pritožbi ponovno izpostavljeno stališče pritožnice, da je bila delavcem onemogočena pravica do imenovanja svojih predstavnikov v nadzorni svet I. d. d., kjer so jim delničarji z zapolnitvijo vseh mest v nadzornem svetu že vnaprej onemogočili imenovanje delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Upoštevaje normativno ureditev imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet se izkaže, da je postopek imenovanja predstavnikov delavcev neodvisen od postopka imenovanja oziroma izvolitve članov nadzornega sveta kot predstavnikov delničarjev na skupščini. Šele v primeru, da bi v družbi že bili imenovani predstavniki delavcev, pa bi to dejstvo skupščina delničarjev z izvolitvijo petčlanskega nadzornega sveta ignorirala, bi bilo mogoče pritrditi pritožnici, da so delničarji predstavnikom delavcev onemogočili udeležbo v petčlanskem nadzornem svetu. Do navedenega hipotetičnega primer pa nesporno ni prišlo, ker predstavnikov delavcev delavski svet družbe I. d. d. ni imenoval.
V obravnavani situaciji, ko so bili delavci subjekta vpisa pri upravljanju družbe v smislu določb ZSDU nesporno pasivni (saj ni bil konstituiran niti delavski svet kot pogoj za imenovanje njihovih predstavnikov v nadzorni svet, pritožnica pa ni navajala nobenih aktivnosti delavcev v tej smeri), bi vsakršno vztrajanje pri nezakonitosti sestave nadzornega sveta, ker v njem ni predstavnikov delavcev, predstavljalo dejansko blokado nadzornega sveta.
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla (prvi odstavek 51. člena ZOR), je s tem posel prenehal veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti.
Odločilni nagib pri darilni pogodbi so bila pričakovanja pokojnega o skupnem življenju s toženko, ta nagib je bil tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo in je tako postal del pravne podlage pogodbe. Ker posla brez podlage ni, je obstoječ posel prenehal veljati, saj je zaradi pozneje nastalih okoliščin pogodbena podlaga odpadla. Ker je pogodba brez pogodbene kavze nična, je sodišče prve stopnje (tudi) tožbenemu zahtevku na ugotovitev njene ničnosti utemeljeno ugodilo. V posledici tega mora toženka prejeto vrniti. Ker je sodišče prve stopnje, kot rečeno, tudi ugotovilo, da je bil toženki nagib za darilo nedvomno znan, ona pa je v razmerje vstopila zaradi različnih ugodnosti (predvsem finančnih), je dolžna plačati tudi zamudne obresti od izročitve denarja.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov
Z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičninah dolžnika se postopek zavarovanja zaključi. Za razliko od postopka izvršbe se postopek ne nadaljuje z izvršilnimi dejanji nepremičninske izvršbe. Cilj izvršilnega postopka je tako neposredna takojšnja izpolnitev denarne obveznosti dolžnika s prisilno prodajo njegovih nepremičnin.
Ugovorne in pritožbene navedbe dolžnice, s katerimi se protivi izvršbi in opozarja na posledice izvršbe zanjo, kot so ogroženost njenega imetja in eksistence, so glede na dejstvo, da gre za postopek zavarovanja, kjer ne pride do prodaje nepremičnin dolžnika in izgube njegove lastninske pravice ter s tem do posega v njegovo imetje in eksistenco, zato brezpredmetne. Postopek zavarovanja zgolj varuje upnikov položaj v situaciji, ko dolžnik terjatve ne izpolni prostovoljno in ko zoper dolžnika tudi drugi upniki prisilno uveljavljajo svoje terjatve.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-2, 407/6, 407/6-1. KZ-1 člen 82, 82/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - zahteva za izbris - novo kaznivo dejanje - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Stečajna dolžnica ob poteku preizkusne dobe, zaradi nove pravnomočne obsodbe, ni dosegla izbrisa prej vpisane obsodbe iz kazenske evidence. Iz tega razloga pa ji sodišče preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni bilo niti dolžno niti upravičeno podaljšati.
obnova postopka - obnovitveni razlog - procesna kršitev - načelo kavzalnosti - neuspeh v postopku - isti razlog - enaka dejanska in pravna podlaga - odločanje v mejah zahtevka - predmet tožbenega zahtevka - izpodbijanje veljavnosti oporoke - ugotovitev dedne nevrednosti
Obnovitveni razlog po 4. točki 394. člena ZPP, katerega je primarno uveljavljala toženka, sodi v skupino najhujših procesnih kršitev, za katere, če so podane, ni treba ugotavljati kavzalnosti (ali bi kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost pravnomočne sodne odločbe). Vendar se iz tega razloga ne more več zahtevati obnove postopka, če je bil brez uspeha uveljavljen že v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).
Po 10. točki 394. člena ZPP pa se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Podana mora biti torej kavzalnost. Vendar se predlog za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na taka dejstva in dokaze, če bi slednji pripeljali do popolnoma druge dejanske podlage za sojenje.
V predhodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek meril le na razveljavitev oporok. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Predmet tožbenega zahtevka ni bila veljavnost oporoke z dne 23. 4. 2004 niti ugotovitev dedne nevrednosti. Navedbe toženke v tej smeri so bile zavrnjene kot pravno nerelevantne v zvezi z obravnavanim tožbenim zahtevkom, čemur je pritrdilo tudi pritožbeno in vrhovno sodišče v pritožbenem in revizijskem postopku. Ker ni bilo tožbenega zahtevka za ugotovitev dedne nevrednosti, slednja pa na veljavnost izpodbijanih oporok nima vpliva, tudi obnova postopka zaradi ugotavljanja teh dejstev ne pride v poštev.
pogodba o sofinanciranju - financiranje investicij - izpolnitev pogodbe - vračilo sredstev - rok za izpolnitev obveznosti - fiksen rok - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - odstopno upravičenje - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev
Besedilo pogodbe (da se toženka zavezuje, da bo investicijo zaključila v treh letih od podpisa pogodbe) zaključka o fiksnosti roka ne omogoča. Zgolj določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, namreč (še) ne pomeni, da je bil določen rok fiksen. Določilo 7. člena pogodbe, da lahko tožnica, če toženka ne ravna v skladu z določilom 5. člena pogodbe, pogodbo razdre, potrjuje zaključek, da rok ni bil določen kot bistvena sestavina pogodbe (torej kot fiksen rok), saj bi bila v nasprotnem primeru pogodba ex lege razvezana in odstopno upravičenje tožnice, ki ga predvideva 7. člen pogodbe, ne bi bilo potrebno.
V dopisu z dne 17. 1. 2014 tožnica res ni uporabila besedne zveze „odstop od pogodbe“, vendar glede na vsebino dopisa ni dvoma, da je šlo prav za to. Tožnica je v dopisu najprej navedla pogodbene obveznosti toženca iz 5. člena pogodbe, ki niso bile izpolnjene, in se izrecno sklicevala na 7. člen pogodbe (katerega besedilo je v dopisu tudi povzela), ki ji daje upravičenje odstopiti od pogodbe. Tudi, če pogodbena stranka, ki je že izpolnila svojo obveznost, zahteva vrnitev tistega, kar je izpolnila, je treba šteti, da je od pogodbe odstopila, tožnica pa je z dopisom z dne 17. 1 2014 zahtevala vrnitev prejetih sredstev.
ZPP člen 3, 357a.. OZ člen 82, 82/1, 1053, 1053/1.
plačilo razlike plače - poravnava - odpoved pravici
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu, s pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume. Kot izhaja iz prvega odstavka 1053. člena OZ, je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Poravnava ima naravo pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih strank, kar enako velja za sporazum med delavcem in delodajalcem. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je po drugem odstavku treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.1
Glede na to, da sta stranki sporni sporazum sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (že) odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve iz naslova plače, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ne pa jo zgolj povzeti) ter ne bi smelo ugoditi zahtevku z golim sklicevanjem na ustavno odločbo. Bistveno je tudi, da tožnik sporazuma ne izpodbija zaradi morebitnih napak volje, zato izjava v sporazumu sama po sebi ni neveljavna. Tožnik namreč ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjave, da med strankama ni neporavnanih obveznosti in zahtevkov.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00024822
ZIZ člen 238č. ZNP člen 37.
razmerja med starši in otroki - poravnava - stiki - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izvršilni naslov - sklep o izvršbi - izvrševanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - odklanjanje stikov
V poravnavi, ki sta jo udeleženca postopka v tej zadevi sklenila, je bilo dogovorjeno, da bo nasprotni udeleženec, če bo hči v času, ko izvršuje stik z mamo, prebežala k očetu, o tem nemudoma obvestil predlagateljico, ki bo v najkrajšem času prišla na dom očeta, kjer bo oče z dekletom počakal na prihod mame pred vhodnimi vrati, kjer ji bosta skupaj predočila, da je v tem času stik z mamo in da se mora z mamo vrniti domov. Tak dogovor je bil sprejet predvsem zato, ker je izvedenec opozoril, da je pri dekletovih težavah (ki niso majhne) ključnega pomena, da starša nastopita skupaj. Tega pritožnik ni storil.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je tožencu naložilo, da tožniku plača zapadle najemnine in stroške, svoje odločbe ni oprlo na nedovoljena razpolaganja strank. Tožnik je namreč po materialnem pravu upravičen zahtevati plačilo najemnine, če je s pogodbo med strankama tako dogovorjeno.
odločitev o pravdnih stroških - odvetniška tarifa - sprememba predpisa
Pravica do povračila stroškov je odvisna od uspeha v postopku in torej od odločitve o glavni stvari. Z vidika odmere stroškov pa je bistven čas odločanja sodišča o stroških postopka. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena nove (in stare) Odvetniške tarife). Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti uporabiti novo Odvetniško tarifo, in s tem tudi vrednost točke 0,60 EUR, saj s sklepom z dne 14. 1. 2019 o stroških postopka ni bilo odločeno. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo še staro vrednost točke, je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.
Tožnik je škodo povzročil namenoma, s kaznivim dejanjem, zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za znižanje odškodnine zaradi njegovega šibkega premoženjskega stanja.