verjetnost obstoja zatrjevane terjatve – razlog subjektivne nevarnosti – neznatna škoda
Iz pritožbenih navedb izhaja slabo finančno stanje druge tožene stranke oziroma njena prezadolženost, kar pa ni mogoče šteti za razlog subjektivne nevarnosti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba predstavlja poseg oziroma omejitev lastninske pravice druge tožene stranke, kar že samo po sebi pomeni škodo zanjo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
dokazovanje - vinjenost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne.
identiteta stranke – zmota v imenu – očitna pisna napaka – ugovor – izvršilni naslov – obrazloženost ugovornih navedb
Sodišče lahko kadar koli popravi napako v imenu, če se s tem ne spreminja identiteta stranke in je nedvoumno jasno, da gre za eno in isto osebo.
Ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je potrebno konkretizirati tako, da se zatrjuje, da so bila plačila opravljena po izdaji izvršilnega naslova.
ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri določitvi odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podana delovnopravna kontinuiteta, ker je šlo za prevzem delavca po določbah ZTPDR in ZDR/90.
Najprej, kar je morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, je, da je bil toženec tisti, ki je poškodoval avtomobil. Če namreč sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Določba 215. čl. ZPP pride v poštev kadar se sodnik ne more zanesljivo opredeliti ali je neko dejstvo dokazano ali ni dokazano oziroma ali je krog indičnih dokazov zaključen tako, da se je z gotovostjo ugotovilo, da je toženec povzročitelj škode.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003158
ZP-1 člen 113, 113a, 113a/1, 113a/3. ZPrCP člen 106, 106/3, 107, 107/8.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – utemeljen sum – rok za vložitev predloga
Ker sta bila storilec in prekršek vožnje pod vplivom mamil s strani predlagateljice ugotovljena 23.2.2012, ko je predlagateljica prejela poročilo o toksikološki preiskavi, bi morala predlagateljica obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 28.2.2012. Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek njegovega ugotavljanja, ni mogoče izključiti primere, ko bo o obstoju utemeljenega suma mogoče sklepati že na podlagi dejstev, obstoječih pred prejemom poročila o toksikološki preiskavi.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 458, 458/1, 480, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti, glede na to, da se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. čl. ZPP). V takšnem sporu izdano sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
ZPIZ-1 člen 60, 63, 63/1-1, 67, 67/1, 67/1-1, 67/1-2, 81, 143. ZDSS-1 člen 58, 58/1, 63. Sporazum o seznamu telesnih okvar točka 2, poglavje VI.A, točka 3 poglavje VI.A.
Tožnik ima kot invalid II. kategorije, ki mu ni mogoče zagotoviti pravice do poklicne rehabilitacije, ker je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil 50 let starosti, pravico do invalidske pokojnine.
Ker je torej sodba o obdolžilnem predlogu postala pravnomočna pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen obdolženčev predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, storilčeva pritožba ni dovoljena, saj zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, ni samostojne pritožbe. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je sodišče v izpodbijanem sklepu obdolžencu dalo napačen pravni pouk.
ZDR člen 6.a, 42, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - mobbing - nadurno delo - plačilo za delo
V kolikor je tožnica po tem, ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponudbo za novo pogodbo o zaposlitvi, še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem, čeprav drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je v resnici prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - pobotni ugovor - procesno pobotanje - zaslišanje strank
Če delodajalec delavcu, ki je pri njem zaposlen za nedoločen čas, ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne gre za kršitev zakonskih določb (tretjega odstavka 88. člena ZDR), zaradi česar bi bila odpoved nezakonita.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53.
izvedenina - neposredno izplačilo nagrade
Od začetka veljavnosti Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih (21. 1. 2012) se nagrada in stroški izvedencu lahko nakažejo le neposredno na njegov račun, zato je izvedenec nakazilo stroškov neutemeljeno zahteval na račun zastopnika.
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno prisodilo vtoževane zneske iz naslova regresa za letni dopust in neizplačane plače oziroma razlike v neizplačani plači, ker je ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti do tožnice iz teh pravnih naslovov ni poravnala oziroma ni poravnala v celoti.
Glede na to, da se s patentom lahko zavaruje le nov izum, določila 10. člena ZIL ni mogoče tolmačiti tako, da varuje prej razkriti izum istega izumitelja pred istim, kasneje (vendar znotraj dvanajst mesecev od razkritja) prijavljenim izumom s strani tega izumitelja. Pač pa to določilo pomeni, da izumitelju, ki je novost razkril na načine, navedene v tem členu, to razkritje določeno obdobje ne more škodovati. Oziroma poenostavljeno povedano, 10. člen ZIL ne varuje izumitelja samega pred seboj za isti izum, pač pa ga varuje pred morebitnimi zlorabami tretjih.
odvzem predmetov – odvzem motornega vozila – odmera sankcij
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev za izrek stranske sankcije odvzema motornega vozila, ki je last pravne osebe, utemeljevalo v pretežnem delu tudi z odgovornostjo zakonitega zastopnika pravne osebe kot obdolženčevega očeta, ki naj bi obdolžencu omogočal uporabo motornih vozil, kar pa je najmanj neprimerno. Dejstvo, da ima obdolženec kot zaposleni delavec pri pravni osebi, ki se ukvarja s preprodajo motornih vozil, dostop do številnih vozil, po prepričanju pritožbenega sodišča kaže na to, da z odvzemom konkretnega vozila ne bo dosežen namen obdolženca izločiti iz cestnega prometa.
Z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je bilo odločeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo, je bil tožnik neupravičeno obogaten, saj je s tem dnem odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka tožniku že izplačala. Tožena stranka je zato z nasprotno tožbo utemeljeno uveljavljala kondikcijski zahtevek, do zakonskih zamudnih obresti pa je upravičena od obvestila tožnika, da je prejeto odpravnino dolžan vrniti.
Ker tožnici kljub razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ni prenehalo delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje, ni pridobila pravice do invalidske pokojnine in njenega izplačevanja. Toženec zato ni imel nobene podlage, da ji je z dnem pravnomočnosti sodbe o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti ustavil izplačevanje nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
zamudna sodba - regres za letni dopust - neto znesek
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožniku od sicer pravilno določenih bruto zneskih regresa za letni dopust dosodilo tudi nominalno določene neto zneske tega regresa. Davčne obveznosti, od katerih je odvisna višina neto zneska regresa, se ugotavljajo po predpisih, veljavnih na dan izplačila. To pomeni, da bo moral toženec od bruto zneskov regresa, ki so bili tožniku dosojeni, plačati dohodnino v višini, izračunani na podlagi davčnih predpisov, ki bodo veljali na dan izplačila. Neto znesek regresa za letni dopust bo zato predstavljal tisti znesek, ki bo od dosojenega bruto zneska ostal po plačilu dohodnine.
ZDSS-1 člen 61, 62. ZZVZZ člen 81, 81/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/4, 229/4-2, 233, 233/1, 234, 244.
bolniški stalež – izvedba dokazov
Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo le na podlagi listin v sodnem spisu in zavrnilo ostale dokazne predloge. Ker sta tožničino zdravstveno stanje in delovna zmožnost od 2. 6. 2011 dalje neugotovljena in o tem obstajata dve nasprotni mnenji, bo sodišče v ponovljenem postopku izvedlo ustrezne dokaze za ugotovitev tožničinega zdravstvenega stanja.