vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji - overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin - pravni naslov za lastniško posest
Navedba pravnega naslova ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
ZIZ člen 34, 34/2, 40, 40/4, 141, 141/3, 141/4, 141/5. ZPP člen 108, 339, 339/1.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – viri za predlagana izvršilna sredstva
Ni mogoče oporekati pritožbenemu naziranju, da bi bilo potrebno v obravnavani situaciji, ko je prvostopno sodišče na podlagi poizvedb v elektronsko dosegljivih evidencah ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen, ravnati s tem delom predloga za izvršbo kot z nepopolno vlogo (četrti odstavek 40. člena ZIZ), kar bi v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v končni posledici res narekovalo zavrženje tega dela predloga za izvršbo in ne njegove zavrnitve, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vendar pa navedena procesna nedoslednost izpodbijanega dela prvostopne odločitve v izvršilnem postopku nima nobene praktične posledice.
Upnik lahko tako do konca izvršilnega postopka kadarkoli ponovno predlaga izvršilno sredstvo, čeprav je bila izvršba s tem sredstvom predhodno že ustavljena, vendar mora zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, iz katere izhaja potencialni uspeh ponovno predlaganega izvršilnega sredstva.
predhodna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - obremenitev nepremičnin - možnost likvidnostnih težav
Za obstoj objektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve iz prvega odstavka 257. člena ZIZ zgolj možnost likvidnostnih težav, kot to izhaja iz bonitetne ocene, ne zadošča, saj je potrebno narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah, vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki, ki v konkretnem primeru temu bremenu ni zadostila.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 236, 236/4, 240, 241, 241/1-1, 241/2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor nasprotnega udeleženca - overjene izjave sosedov - pravni naslov za lastniško posest
Nasprotna udeleženka zoper sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine ni podala ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1 izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nesreča - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - valorizacija plačanega dela odškodnine
Ob ugotovitvi, da je bilo v prometni nezgodi na Hrvaškem poleg motornih koles, registriranih v Republiki Sloveniji, udeleženo tudi osebno vozilo, registrirano v Republiki Hrvaški, je pravilna odločitev, da je potrebno glede Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, uporabiti pravo Republike Hrvaške.
vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
Glede na trditve tožene stranke, da ji družba K. ne namerava prostovoljno plačati terjatve iz arbitražne odločbe, sama pa tudi ni pripravljena te terjatve od nje prisilno izterjati, je evidentno, da se pogoj za zapadlost tožničine terjatve ne bo nikoli izpolnil. Prav tako situacijo pa ureja 63. člen OZ, ki napotuje na uporabo pravil OZ o pogoju. Ker je zapadlost tožničine terjatve vezana na čas (po dobljeni arbitraži in po plačilu dolga družbe K.), je v obravnavanem primeru treba po 63. členu OZ smiselno uporabiti pravila o odložnem pogoju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077323
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPP člen 24. ZDR-1 člen 177, 177/1.
ugovor stvarne pristojnosti – individualni delovni spor - premoženjskopravni spor – kompetenčni spor – odškodninska odgovornost delavca v zvezi z njegovim delom
Bistveno dejansko obeležje zatrjevanega protipravnega (škodnega) ravnanja toženke je njeno delovno razmerje pri tožnici. Takšne situacije pa se najtesneje prilegajo položajem, ki jih urejajo pravila določb ZDR-1, in sicer o odškodninski odgovornosti delavcev za škodo, povzročeno delodajalcu „na delu ali v zvezi z delom“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073989
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvedensko mnenje – nasprotja v izvedenskem mnenju – relativna bistvena kršitev določb postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče bi moralo nasprotja v izvedenskem mnenju glede tožnikovih težav odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Ker tega ni storilo, je zagrešilo relativno procesno kršitev v zvezi z 254. členom ZPP.
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj sodišče šteje, da tožnik ne more več opravljati poklica šoferja, glede na to, da iz listinskih dokazov izhaja drugače. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pred potekom 14 dnevnega roka od prejema obrazloženega zahtevka toženka ni mogla biti v zamudi.
V zvezi z dokazovanjem obstoja dejstva, ki izhaja že iz listinskih dokazov, sodišču ni potrebno izvesti ostalih predlaganih dokazov, ki jih je stranka predlagala v dokaz tega dejstva. Tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev o tem, kaj naj bi predlagane priče izpovedale oziroma na kakšen način bi ovrgle listinske dokaze, ki potrjujejo trditve tožeče stranke, da je sporni avans plačala pravočasno in izpolnila ostale obveznosti po pogodbi.
Tožena stranka je sklenila pogodbo, s katero se je zavezala dobaviti določeno plovilo v določenem roku. Pri tem je sama izbrala izvajalca oziroma izdelovalca plovila in je za izbiro tudi odgovorna. V kolikor je prišlo do zamude s strani izdelovalca, to ne more bremeniti tožeče stranke.
Izgubljeni dobiček je kategorija škode, ki jo ni mogoče dokazati z absolutno gotovostjo, temveč le z večjo ali manjšo verjetnostjo. Tožeča stranka je s predloženimi najemnimi pogodbami z zadostno verjetnostjo dokazala dobiček, ki je bil izgubljen zaradi nedobave plovila v dogovorjenem roku. Ali bi bile navedene najemne pogodbe dejansko tudi realizirane, pa za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo izgubljenega dobička, glede na njegovo naravo, niti ni odločilnega pomena.
ZFPPIPP člen 228, 308, 308/2, 308/5, 371, 371/1, 371/3, 371/4, 371/4-2. ZIZ člen 71.
razdelitev posebne razdelitvene mase – odlog razdelitve – načelo omejevanja tveganj- smiselna uporaba instituta odloga izvršbe
Pritožnik že razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil zavrnjen zahtevek na ugotovitev neobstoja njegove ločitvene pravice. Pritožbeno sodišče zato ne vidi zakonskih ovir za razdelitev posebne razdelitvene mase tudi pritožniku. Slednji namreč utemeljeno oporeka smiselni uporabi instituta odloga izvršbe iz 71. člena ZIZ, ker za tako uporabo navedene določbe v ZFPPIPP ni podlage, odloga razdelitve posebne stečajne mase pa po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati niti z določbo 228. člena ZFPPIPP, ki govori o omejevanju tveganj, saj je ta inkorporirana v določbah ZFPPIPP o pogojih, pod katerimi sme insolventni dolžnik nadaljevati poslovanje in v pravilih ZFPPIPP o upravljanju stečajne mase.
priposestvovanje - stvarna služnost - nepravo priposestvovanje služnosti - nastanek služnosti z zakonom
V obravnavani zadevi gre za nepravo priposestvovanje služnosti. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev oprlo na zmotno materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnika služnost izvrševati v dobri veri 20 let. Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je ravno v tem, da se pri nepravem priposestvovanju ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Zadošča že, da se stvarna služnost dejansko izvršuje in da način izvrševanja ni nepošten.
prometna nesreča - protipravnost – prevelika hitrost – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Nosilni očitek o protipravnem ravnanju je, da je zavarovanec vozil nad dovoljeno hitrostjo. Sodišče je ravnalo pravilno, ker se je glede tega vprašanja oprlo na izvedenčeve ugotovitve, ne pa na subjektivne ocene prič.
IZVRŠILNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075719
ZPP člen 149. ZIZ člen 9, 9/3, 29, 17, 17/1, 17/2, 29/2, 29/5, 226. ZOdvT člen 3, 3/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, člen 12, 12/2.
vročanje - vročilnica - odvetniški stroški - predlog za izvršbo v elektronski obliki - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - konkretizacija zahtevka - izvršilni naslov - sodba delovnega sodišča o dolžnosti izplačila plače - oblikovanje predloga za izvršbo - nedenarna terjatev - izvršba na plačilo davkov in prispevkov
Glede na naravo vročilnice kot javne listine ima dolžnik možnost dokazati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Če mora upnik predlog za izvršbo vložiti na predpisanem obrazcu, del katerega je tudi stroškovni zahtevek upnika, je njegov stroškovni zahtevek dovolj konkretiziran, če izpolni obrazec skladno z obveznimi Navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov.
v izvršilnem postopku se odločbe delovnih sodišč o dolžnosti izplačila plače izvršuje tako, da se znesek, od plačila katerega je upravičen delavec (neto plača) izvršuje kot denarna terjatev, obračun in odvedba davkov in prispevkov, ki ga je dolžan napraviti delodajalec, pa kot nedenarna terjatev, zato mora upnik predlog za izvršbo oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
Materialno procesno vodstvo se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu, trditvenemu ali dokaznemu, ne zadosti, saj le-tega ne nadomešča, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. V danem primeru pa bi tožeča stranka ob ustrezni skrbnosti glede na trditve, ki jih je podala tožena stranka, morala vedeti, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.
Dejstvo, da gre za poslovni objekt z veliko lastniki, samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je varnostno-receptorska služba potrebna za nemoteno uporabo oziroma funkcioniranje objekta. Tožeča stranka bi morala pojasniti, zakaj je fizično, protivlomno in protipožarno varovanje objekta potrebno, da se objekt lahko uporablja in da deluje v skladu z njegovim namenom.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/1.
res iudicata - litispendenca - namen zavarovanja - koneksnost nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov
Pri odločanju o „dopolnjenem“ prvotnem predlogu za zavarovanje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka ponovila predlog, da se zarubijo denarna sredstva toženih strank na kateremkoli transakcijskem računu. Ta predlog za zavarovanje pa je bil pravnomočno zavrnjen že v prvem sklepu sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2012, zato je podana procesna ovira res iudicata in bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ponovni predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
Sodišče prve stopnje je prav tako odločalo o naknadnih zahtevkih, o katerih že teče postopek zavarovanja. Zaradi procesne ovire litispendence bi zato sodišče prve stopnje moralo v tem delu zavreči predlog za zavarovanje.
Predlagana dejanja zavarovanja s prenosom sredstev pomenijo že izvršitev sodne odločbe (poplačilo upnika), kar pa bo možno šele po pridobitvi izvršilnega naslova in ne že z začasno odredbo, ki je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za zavarovanje pravilno zavrnilo, ker tožeča stranka po materialnem pravu ne more doseči namena zavarovanja.