izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - čas za pripravo obrambe
Tožena stranka je tožniku 10. 12. 2007 izdala obvestilo o uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkrati vabilo na zagovor. Poučen je bil, da lahko zagovor poda tudi pisno in da mora delodajalec na njegovo zahtevo o nameravani izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je. Zagovor je bil predviden za 14. 12. 2007, tako da je imela tožnik za pripravo na zagovor na razpolago dovolj časa.
Zaradi izpolnitvene zamude se kupnina ne zmanjša avtomatično. Terjatev iz naslova kupnine po prodajni pogodbi je samostojna terjatev, ki preneha oziroma delno preneha z izpolnitvijo ali v drugih z zakonom določenih primerih. Enako velja za terjatev iz naslova pogodbene kazni. Dve vzajemni, istovrstni, zapadli in iztožljivi terjatvi lahko prenehata s pobotom, vendar do pobotanja ne pride avtomatično, ampak je potrebna pobotna izjava.
motenje posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – objektivni rok - posest – dejansko stanje – materialno pravo – materialni prekluzivni rok
Po 32. členu SPZ je mogoče sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v 30-ih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Gre za materialna prekluzivna roka, ki nista podaljšljiva in ne dopuščata vrnitve v prejšnje stanje. Prepozno vloženo tožbo sodišče namreč zavrže.
Čeprav je vprašanje, kdo je posestnik, odvisno od dejanskega razmerja med stvarjo in domnevnim posestnikom, pa predstavlja odločanje o tem, ali neko dejansko razmerje med domnevnim posestnikom in stvarjo ustreza pojmu posesti, materialnopravno vprašanje.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba – razmerja med starši in otroci
Smisel začasnih odredb, izdanih po določbah člena 411. ZPP, je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, sporno pravno razmerje uredi in s tem prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje, zato so začasne odredbe v teh sporih praviloma regulacijske oziroma ureditvene. Kot je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi, št. Up 410/01, je treba pri odločanju o začasni odredbi v tovrstnih sporih upoštevati, da je začasna odredba izjemno sredstvo in jo lahko sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Če sodišče nepravilno uporabi 11. člen KZ posledično ne more nepravilno izreči kazenske sankcije. Ugotavljanje protipravnosti in izrekanje kazenske sankcije sta dve različni stvari.
stečajni postopek – prodaja dolžnika kot pravne osebe – pridobitev lastninske pravice na posameznih stvareh – lastninska pravica na nepremičnini – varstvo lastninske pravice – actio negatoria
Resda je pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku originarne narave in se pridobi na podlagi sodne odločbe, s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata, a o tovrstni pridobitvi lastninske pravice na posameznih stvareh stečajnega dolžnika ni mogoče govoriti tedaj, ko je dolžnik prodan kot pravna oseba. Po prodaji dolžnika ta ohrani pravno osebnost, s tem pa ostane tudi lastnik premoženja, spremeni se le njegov ustanovitelj in izbriše označba „v stečaju“. S pravnomočnostjo sklepa o izročitvi pravne osebe tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na stvareh, v lasti dolžnika, pač pa je le pridobila lastništvo poslovnega deleža dolžnika.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakonom o preuzimanju zakona o obveznim odnosima (Zakon o prevzemu Zakona o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 1. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1. Zakona o zateznim kamatama (Zakon o zamudnih obrestih, Hrvaška, 1996) člen 1. Zakona o kamatama (Zakon o obrestih, Hrvaška, 2004) člen 1. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 1991) člen 188, 188/4, 195, 196, 200, 277.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nezgoda - posebno huda telesna poškodba - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - dodatek za nego in pomoč - vpliv starostne pokojnine na premoženjsko škodo - dodatek za prehrano - kapitalizirana renta - omejitev zavarovalne vsote - tek zakonskih zamudnih obresti
Odmera denarne odškodnine za škodo po pravu Republike Hrvaške.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059549
ODZ paragraf 431, 432. ZTLR člen 28, 33. ZPP člen 286b.
obseg zapuščine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje - lastniška posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Če pogodba, s katero je zapustnik za časa življenja prodal zemljišča, ni bila zemljiškoknjižno izvedena, kupec ni pridobil, zapustnik pa ne izgubil lastninske pravice, zato zemljišča sodijo v zapuščino.
URS člen 2, 14, 11, 33, 50, 156. ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2, 2/1-4, 2/4, 6, 15, 15/2.
pokojnina- bivši vojaški zavarovanec-zakonske zamudne obresti.
ZPIZVZ nima pravne podlage za priznavanje zakonskih zamudnih obresti, saj v 2. odstavku 15. člena izrecno določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo. Takšna ureditev po stališču pritožbenega sodišča tudi ni v očitnem nasprotju z ustavo.
sodba na podlagi odpovedi – vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog zamude odvetnika – prisotnost na drugem naroku za glavno obravnavo – vročanje vabila na narok – osebno vročanje
Vročitev vabila na narok je opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.
V situaciji, ko je imela odvetnica prvi narok razpisan ob 10 uri, drugega (v obravnavani zadevi) pa le uro kasneje in sta bila ob tem še na različnih lokacijah, je bilo zelo mogoče predvideti, da se obeh narokov ne bo mogla (ali vsaj ne pravočasno) udeležiti.
pogodba o delu – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – trditveno in dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga
V kolikor stranka pravno relevantnih dejstev, v danem primeru dejstev glede grajanja, zlasti pravočasnosti grajanja napak, ni navedla, je izvajanje dokazov v smeri ugotavljanja takšnih dejstev v nasprotju z namenom dokazovanja in v nasprotju s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu.
Pomanjkljiva trditvena podlaga je že sama po sebi razlog za zavrnitev dokaznih predlogov. Pritožnik pa niti v pritožbi ne pove, katera so tista „konkretno zatrjevana“ dejstva, v potrditev katerih bi prvostopno sodišče moralo izvesti posamezen predlagani dokaz.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca.
napotitev na pravdo – verjetnost dejstev – neveljavnost oporoke
Zakonita dedinja, ki oporoki odreka pravno veljavnost zaradi posesivnosti oporočne dedinje in posledično nesvobodne zapustničine volje, bo zatrjevana dejstva lahko dokazovala v pravdi, na katero je napotena. Oporočna dedinja nasprotnega (negativnih dejstev) ne more dokazovati.
Število dedičev, ki veljavnost oporoki priznavajo in tistih, ki veljavnosti oporekajo, ne kaže na verjetnost dejstev, ki jih zatrjujejo.
DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059586
OZ člen 70, 70/1. ZZZDR člen 107, 107/1. ZPP člen 154.
zakoniti zastopnik – prevzemanje obveznosti – pasivna legitimacija – oprostitev stroškov postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi
Pogodbena stranka je bil prvi toženec, ki pa v času sklepanja pogodbe ni bil poslovno sposoben, zato ga je zastopala druga toženka – njegova mati in zato zakonita zastopnica. Materialnopravno pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da je nastopala v imenu in za račun prvega toženca, zato sklenjena pogodba zavezuje njega in nasprotno pogodbeno stranko – tožnika. Druga toženka ni zavezanka za plačilo kupnine, torej ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Dejstvi, kdo je dejansko izročal denar in čigav denar (posojilo, dano drugi toženki), na poslovno razmerje med tožnikom in prvim tožencem ne vplivata.
Tudi če je pravdna stranka oproščena plačila stroškov postopka z odločbo o brezplačni pravni pomoči, mora pravdno sodišče stroške odmeriti glede na uspeh v pravdi skladno s 154. členom ZPP.
Zgolj okoliščina, da je zoper pričo v teku kazenski postopek zaradi ponarejanja listin (med drugim tudi spornega zapisa), na samo odločitev ne more vplivati. V primeru, da bo izdana obsodilna kazenska sodba, pa je to lahko razlog, ki bi omogočal obnovo postopka.
Logično in življenjsko sprejemljivo je, da je takšen primerjalni izračun donosa privarčevanih sredstev, kot izhaja iz promocijske brošure Nove Ljubljanske banke iz julija 2000, pritegnil pozornost mnogih varčevalcev in se je tudi tožnik odločil za sklenitev pogodbe na podlagi ugodnega primerjalnega izračuna. Ker pa gre za odplačno pogodbo, pa skladno s prvim odstavkom 53. člena ZOR, nagib v takih primerih ni pomemben in ne vpliva na veljavnost pogodbe. Promocijska brošura namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ni ponudba v smislu 32. člena ZOR, ampak predstavlja le vabilo k dajanju ponudb, kot to določa 35. člen ZOR. Povsem sprejemljivo je, da je tožnik na podlagi takšne brošure dal svojo ponudbo za sklenitev pogodbe o varčevanju, ki pa glede višine obrestnih mer ni bila sklenjena pod pogoji, objavljenimi v brošuri, pač pa so bili dogovorjeni drugačni pogoji.
ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 19/4, 32, 32/1, 32/2, 56, 66, 88.
oblike denacionalizacije – vrnitev premoženja – vrnitev v naravi – ovire za vrnitev v naravi – zahteva in odločba – nerazumljiv izrek – zazidano stavbno zemljišče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob dejstvu, da postane pravnomočen le izrek in da so v uvodu navedeni štirje nasprotni udeleženci, izrek, v katerem je napisano le, da se predmetne parcele vrnejo v last in posest (ni naveden zavezanec), ni razumljiv.
Ovire po 2. odstavku 32. člena ZDen so podane, če je do zgraditve objekta prišlo po podržavljenju. Če je sodišče štelo, da gre za zgrajen objekt (ni zavzelo stališča, ali gre za zazidano stavbno zemljišče), bi moralo ugotavljati, kdaj je prišlo do zgraditve objekta.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 15, 15/2, 158, 158/1.
nujno zdravljenje – samoplačniška ambulanta
Čeprav je bila preiskava v samoplačniški ambulanti nujno zdravljenje, tožnik ni upravičen do povračila celotnega zneska, ki ga je plačal kot samoplačnik, temveč le do povračila zneska, ki bi ga toženec plačal izvajalcu, torej javnemu zdravstvenemu zavodu in drugi fizični in pravni osebi, ki ima pogodbo z zavodom za opravljanje zdravstvene dejavnosti.