V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v mesecu decembru 2018. Ob tradicionalno povečanem številu objav v uradnem listu je v zadnjem mesecu leta začelo veljati kar 186 predpisov, 107 predpisov se je spremenilo, 54 predpisov pa je prenehalo veljati. Tako je na zadnji dan lanskega leta veljalo 850 zakonov in 19.743 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Internacionalizacija visokega šolstva
Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je na seji med drugim sprejel spremembe odloka o preoblikovanju ljubljanske univerze, ki se nanašajo na dodatna študijska področja posameznih članic. Ob tem se je razvnela burna razprava zaradi izobraževanja učiteljev na teološki fakulteti. Levica je zahtevala umik točke, česar odbor ni sprejel. Vlada pa je medtem na včerajšnji seji sprejela dvoletni akcijski načrt za obdobje do leta 2020 v okviru Strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-2020. Prioriteti ostajata mobilnost kot ključni del slovenske visokošolske skupnosti ter kakovostno mednarodno znanstveno-raziskovalno in razvojno sodelovanje.

Odpiranje vrat v ograji na meji
Vlada je sprejela odgovor na dopis varuha človekovih pravic v zvezi zaklepanjem vrat v ograji na meji v nočnem času v občini Kostel. Kot je pojasnila, je policija predstavnike lokalnih skupnosti obvestila, da se lahko vrata v upravičenih primerih odklenejo, vendar morajo pravočasno obvestiti kočevsko policijsko postajo. Vlada je odgovorila tudi na predlog poslanca SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega, naj se uvede nov državni praznik z nazivom Dan zedinjene Slovenije. Spomnila je, da čas prelomnih dogodkov po prvi svetovni vojni od leta 2005 zaznamujemo že z dvema praznikoma. Ob tem pa ni želela oceniti zgodovinske utemeljenosti Jelinčičevega predloga.

Občinski redarji hočejo kolektivno pogodbo
Sindikat občinskih redarjev Slovenije je na vlado naslovil predlog za sklenitev kolektivne pogodbe za občinske redarje, ki pa ga je vlada zavrnila. Kot so pojasnili v sporočilu po seji vlade, so pravice in obveznosti občinskih redarjev iz delovnega razmerja urejene v veljavnih predpisih in kolektivnih pogodbah. Kot so navedli, so po mnenju sindikata občinski redarji z uvedbo plačnega sistema v javnem sektorju v primerjavi z ostalimi pooblaščenimi uradnimi osebami pridobili najmanj, poklic občinskega redarja pa se je brez socialnega dialoga uvrstil v plačno lestvico nižje kot ostale pooblaščene uradne osebe.

Nezadovoljstvo sindikatov v vojski
Sindikati, ki zastopajo vojake, pa so se včeraj sestali s predstavniki obrambnega ministrstva. Govorili so tako o spremembah uredbe, s katerimi se plače vojakov uvrščajo v plačne razrede, kot o 19-odstotnem dodatku, do katerega bo po novem upravičenih bistveno manj pripadnikov SV. A spremembe pri dodatku bodo z novim letom, ne že z decembrom. Nova načelnica generalštaba Alenka Ermenc je z ukazom 21. decembra lani število prejemnikov dodatka znižala na približno 1300, pri čemer so v sindikatih opozarjali, da je na tej podlagi prišlo do izbrisa že dodeljenega dodatka za ves december, torej retroaktivno. Na ministrstvu so jim v tem delu očitno prisluhnili.

ROVO ugovarja okoljevarstvenemu dovoljenju Magni
Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO), ki ga v javnosti največkrat predstavlja Gorazd Marinček, je uresničilo napovedi in na okoljsko ministrstvo naslovilo ugovor na pred novim letom s strani Agencije RS za okolje (Arso) izdano okoljevarstveno dovoljenje novi Magnini lakirnici v Hočah. Nevladna organizacija Arsu v postopku izdaje očita napačno uporabo oziroma neuporabo procesnih in materialnih predpisov, nepopolno in napačno ugotavljanje dejanskega stanja ter kršitev pravil v postopku. Kot je ob tem pojasnil Marinček, je bistvo očitkov v kršitvi 69. člena zakona o vodah.

Odvzem otroka v imenu šolanja
Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo v primeru družine Wunderlich proti Nemčiji in odločilo, da odvzem otrok iz družine, če ti ne hodijo v šolo, ne pomeni kršitve 8. člena evropske konvencije o človekovih pravicah. Družina se je na sodišče obrnila, ker je policija odvzela otroke, ki sta jih starša šolala doma. ESČP je v razsodbi ugotovilo, da je delni odvzem starševskih pravic upravičen iz naslova zagotavljanja obveznega obiskovanja šole, kar zagotavlja vključenost otrok v družbo. Sodišče je tudi pritrdilo, da so pristojne oblasti upravičeno domnevale, da so bili otroci izolirani, da niso imeli stikov izven družine ter da je obstajalo tveganje za njihovo telesno integriteto.(TFL)