Avtentična razlaga nekega zakona, ki jo sprejme državni zbor, za sodnike ni zavezujoča, menijo vrhovni sodniki. V odločbi, s katero so sicer razveljavili eno od obsodb nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, so namreč zapisali, da je sodnik po ustavi vezan na ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. "Zakonodajalec je pristojen sprejemati zakone, medtem ko je razlaga zakonov za odločanje v konkretnih primerih naloga sodne veje oblasti,” so zapisali. Pravnik Saša Zagorc je med drugim opozoril na retroaktivno naravo avtentične razlage. Meni, da bo ustavno sodišče moralo slej ali prej tudi na načelni ravni odločiti o ustavnosti avtentičnih razlag, torej ali so kot institut sploh v skladu z ustavo.

Poslanci ustanavljajo delovna telesa
Poslanci so na prvi izredni seji DZ v tem sklicu ustanovili tri delovna telesa začasne narave. Odbor za zunanjo politiko bo vodil Matjaž Nemec (SD), odbor za zadeve EU Gregor Perič (SMC), skupni odbor pa Rudi Medved (LMŠ). Skupni odbor se bo predvidoma prvič sestal v četrtek dopoldne, ko bo obravnaval predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi. Novelo bo nato DZ obravnaval na izredni seji, ki bo po besedah Medveda enkrat naslednji teden. Predlog je minuli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejem DZ.

Zunanja politika v parlamentarnih klopeh
Odbor za zunanjo politiko bo s svojim delom začel v petek, 13. julija, ko bo na skupni seji z odborom za zadeve EU obravnaval nekaj bolj formalnih točk, je povedal predsednik odbora Matjaž Nemec. O tem, ali bodo obravnavali tudi tožbo Slovenije zoper Hrvaško, se bo odločil po širšem pogovoru z ostalimi akterji, pristojnimi za zunanjo politiko. Po njegovih besedah se namreč v prvi vrsti postavlja vprašanje o sami časovnici obravnave zadeve oziroma o tem, ali je treba tožbo obravnavati nemudoma ali lahko z obravnavajo počakajo do takrat, ko bodo oblikovani končni odbori DZ in ko bosta vlada in parlament začela polno delovati.

Načrti za omejitev sodniškega mandata
V Slovenskem sodniškem društvu menijo, da bi omejitev sodniškega mandata na 12 let, kot to predvideva eden od osnutkov koalicijske pogodbe, ki je nastal v okviru pogovorov strank LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS o oblikovanju koalicije pod vodstvom LMŠ, drastično zmanjšala neodvisnost sodišč. Predlogu zato nasprotujejo. "Omejitev sodniškega mandata v povezavi s ponovno izvolitvijo (reelekcijo) sodnika bi neodvisnost drastično zmanjšala. Ob zamenjavi oblasti bi to lahko pomenilo tudi konec mandata sodnika, ki ne bi bil v skladu z dotično politično vladajočo strukturo," so zapisali.

Bavčar je večinski lastnik družinskega premoženja
Okrožno sodišče v Ljubljani je v tožbi države proti nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju in njegovi soprogi za določitev deležev na skupnem premoženju v višini 136.838 evrov pritrdilo državi. Določilo je, da je delež Bavčarja na skupnem premoženju - nepremičninah - tričetrtinski, delež njegove soproge pa obsega eno četrtino. Tožbo je proti zakoncema Bavčar v imenu države vložila Finančna uprava RS (Furs), saj Bavčar dolguje državi, ta pa želi od njega izterjati sredstva tudi s prodajo nepremičnin, ki pa so bile prepisane na njegovo ženo. Kot so pojasnili na državnem odvetništvu, sodba še ni pravnomočna in je zato ne morejo komentirati.

Poziv k vložitvi dohodninske napovedi
Finančna uprava RS (Furs) je opomnila, da morajo zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine, ki do 15. junija na dom niso prejeli informativnega izračuna, dohodninsko napoved vložiti sami. Rok za to se bo iztekel 31. julija. Če zavezanec na dom ni prejel informativnega izračuna, čeprav je imel v letu 2017 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora namreč napoved vložiti sam, ne glede na višino prejetega dohodka. Dohodninsko napoved je mogoče s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali brez digitalnega potrdila poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki, so spomnili.(TFL)