Vlada je na včerajšnji seji med drugim odločila, da se bodo lahko vrtovi in terase gostinskih lokalov v soboto lahko odprli po vsej državi, v regijah na rumenem seznamu bodo lahko obratovali tudi notranji prostori. V ponedeljek bodo z določenimi omejitvami začeli obratovati še nastanitveni obrati. Že od petka bo dovoljeno prehajanje med vsemi regijami. Po novem pa bo dovoljeno zbiranje le do deset ljudi, ki niso člani skupnega gospodinjstva, in ne več sto, kot velja trenutno. Enaka omejitev bo veljala tudi za javne prireditve.(več)

Slovenija spremenila pravila vstopa in sprejela uredbo o digitalnem zelenem potrdilu
V Slovenijo bo odslej brez napotitve v karanteno mogoče vstopiti tudi s potrdilom o cepljenju proti covidu-19 s cepivi kitajskih in indijskih proizvajalcev, je odločila vlada. Spremenjenih bo tudi nekaj drugih določil glede testov in izjem. Slovenija pa je včeraj tudi podprla uredbo EU o digitalnem zelenem potrdilu, ki ureja izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih tovrstnih potrdil.(več)

Pripravljen nov predlog zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja
Vlada je na včerajšnji seji tudi določila besedilo predloga zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja, ki ga pošilja v obravnavo državnemu zboru. Predlog je nadomestil prejšnjega, ki ga je vlada pripravila na seji 8. aprila, v katerega so sedaj vnesli nekaj manjših popravkov, so sporočili po seji vlade.(več)

Vlada za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in podnebno nevtralnost do leta 2050
Vlada je na seji določila tudi besedilo zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije. Sprejela pa je tudi resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Slovenija si s strategijo zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost.(več)

Vlada sprejela noveli zakonov o zadrugah in o zemljiški knjigi
Vlada je določila še besedilo predloga novele zakona o zadrugah, katerega temeljni cilj je okrepitev nadzornih in upravljavskih pristojnosti članov zadrug. Potrdila je tudi predlog novele zakona o zemljiški knjigi. Glavni namen te novele je dopolnitev obstoječega zakona s pravili o novih in dodatnih možnostih vpisa etažne lastnine in povezanih nepremičnin.(več)

Odbori DZ razpravljali o zapiranju podjetij in načrtu za okrevanje
Odbora DZ za gospodarstvo ter delo sta v luči napovedi zaprtja proizvodnih obratov, med njimi Safila in Adienta, razpravljala o ukrepih za ustavitev zapiranja predelovalnih podjetij ter ohranjanja delovnih mest. Z izjemo enega sta zavrnila vse predlagane sklepe. Tudi odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ni podprl predlaganega poziva vladi k bolj okolju prijaznemu načrtu za okrevanje in odpornost.(več)

Zaporna kazen Gaspetija med najdaljšimi v slovenskem sodnem sistemu
Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je Petra Gaspetija včeraj spoznal za krivega trojnega uboja na Domžalskem junija lani. Za vsak uboj mu je sodišče prisodilo 12 let zapora in mu izreklo enotno 30-letno zaporno kazen. Kazen je med najdaljšimi v slovenskem sodnem sistemu. Tožilstvo je sicer zahtevalo dosmrtno kazen, kar se je doslej zgodilo šele drugič.(več)

Storilnost sodišč še naprej v upadu, a letni pripad zaenkrat obvladujejo
Vrhovno sodišče je objavilo poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2020. Iz njega je razvidno, da storilnost sodišč še naprej upada, še vedno pa obvladujejo letni pripad zadev. Na vrhovnem sodišču sicer opozarjajo, da dela sodstva v lanskem letu ni mogoče primerjati z leti pred tem, saj ga je v veliki meri zaznamovala epidemija.(več)

Evropski parlament in države članice z dogovorom glede zmanjšanja izpustov
Pogajalci držav članic in Evropskega parlamenta so po več mesecih dosegli dogovor glede novih podnebnih pravil. S tem so odprli pot uzakonitvi cilja podnebno nevtralne Evropske unije do leta 2050 in zmanjšanju količine izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, so sporočili iz Bruslja.(več)

Bruselj predlaga prvi evropski pravni okvir za uporabo umetne inteligence
Evropska komisija je včeraj predlagala sploh prvi evropski pravni okvir za uporabo umetne inteligence, ki naj bi zavaroval varnost in pravice ljudi in podjetij ter obenem spodbudil naložbe v tehnološki razvoj in inovacije. Predlog vključuje tudi prepoved uporabe umetne inteligence v določenih primerih in finančne kazni za kršitelje pravil.(več)