STA novice / Odbor brez poziva vladi k bolj okolju prijaznemu načrtu za okrevanje

Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost bo podlaga za črpanje sredstev iz skoraj 673 milijard evrov vrednega instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Na njegovi podlagi naj bi bila naša država do leta 2026 upravičena do 5,2 milijarde evrov povratnih in nepovratnih sredstev.

Od tega naj bi bilo po predlogu Evropske komisije vsaj 37 odstotkov sredstev namenjenih projektom, ki prispevajo k uresničevanju podnebnih ciljev. A Slovenija je za zelene projekte predvidela le pet odstotkov sredstev, je v imenu predlagateljev opozoril Luka Mesec (Levica). "Vlada podnebnih ciljev ne jemlje resno," je ocenil.

Za javni potniški promet se denimo do leta 2026 predvideva le šest milijonov evrov, za investicije v ceste, predvsem avtoceste, pa kar 430 milijonov evrov, je izpostavil. Evropski parlament je sprejel zelo jasno zavezo, naj države članice znižajo svoje ogljične odtise, in česar ne bo storila ta vlada, bodo morale z bistveno večjimi mukami in stroški popravljati druge vlade, je opozoril Mesec.

Blaž Košorok z ministrstva za infrastrukturo je zagotovil, da bo zaveza o 37-odstotnem deležu zelenih projektov izpolnjena. "Naj vas pomirim: prometa, cest, obvoznic ni več, ključno je zeleno in digitalno," je dejal o dokumentu, ki se še oblikuje. Spomnil je na zahtevo EU, da mora vsaka država članica v svoj nacionalni načrt vključiti trajnostne naložbe, ki so hitro izvedljive in bodo predvsem okrepile gospodarstvo in okrevanje po pandemiji. Slovenski načrt bo po njegovih besedah to upošteval.

Del projektov je v nacionalni načrt predlagalo ministrstvo za okolje in prostor. Državni sekretar Robert Rožac je med njimi naštel projekte na področju oskrbe s pitno vodo, spodbujanja krožnega gospodarstva ter trajnostne gradnje. Zatrdil je, da so se vseskozi posvetovali z občinami, GZS, regionalnimi razvojnimi agencijami in drugimi subjekti.

Projekte s področja gospodarskega ministrstva je predstavil tamkajšnji državni sekretar Andrej Čuš. Izpostavil je projekte s področja energetske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, digitalne transformacije ter trajnostnega razvoja turizma.

Slovenija ima za posredovanje načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj še nekaj časa in v Levici so želeli vlado pozvati, naj pri njegovi pripravi izhaja iz zavez iz pariškega nebnega sporazuma. Toda ta sklep ni bil sprejet, prav tako ne predlog o najmanj 50-odstotnem deležu zelenih vsebin v načrtu ter upoštevanjem načela socialne pravičnosti.

Mesec je bil zaskrbljen, da bo vlada zahtevani 37-odstotni delež zelenih vsebin v nacionalnem načrtu dosegla tako, da bo zmanjšala obseg vseh sredstev. Namesto pet milijard evrov naj bi se torej porabilo le dva do tri milijarde evrov, je dejal in vprašal, ali to drži. Odgovora ni dobil.

Člani odbora so v razpravi soglašali, da bi morali podnebne spremembe nasloviti bolj odločno. Predvsem pa so vladi očitali, da dokument pripravlja na skrivaj. "Ne bom ugibala, zakaj taka skrivnostna politika pri oblikovanju tega dokumenta," je dejala Tina Heferle (LMŠ), Boštjan Koražija (Levica) pa je dejal: "Prihodnost je od vseh nas, ne le od vas na ministrstvih in vladi."