Finančni ministri EU so se včeraj dogovorili za odpravo carinske izjeme za pošiljke nižje vrednosti, s čimer želijo zajeziti poplavo poceni kitajskega uvoza. Trenutno v EU za pošiljke, vredne manj kot 150 evrov, ki jih potrošniki prejmejo neposredno, ni carinske dajatve. Večina jih je sicer vezana na nakupe prek na Kitajskem ustanovljenih platform, kot sta Temu in Shein. V Bruslju si bodo prizadevali, da bi izjemo odpravili že prihodnje leto, in ne šele z letom 2028, kot je pred časom predlagala Evropska komisija.(več)

Sklep o nedopustnosti referenduma o noveli zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ni v neskladju z ustavo
Sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ga je DZ sprejel julija, ni v neskladju z ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Odločitev temelji na ustavni nedopustnosti referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic.(več)

Koalicija s paketom zakonodaje za pogoj nekaznovanosti vseh voljenih funkcionarjev
Koalicijske stranke so pripravile paket šestih zakonov, s katerimi bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. Prepričani so, da s tem vzpostavljajo minimalni higienski standard, nujen za zaupanje v državne institucije.(več)

Vlada predlaga dvig starostne meje za vožnjo lahkih motornih vozil
Vlada je sprejela predlog spremembe zakona o voznikih in ga predložila DZ v obravnavo po nujnem postopku. Vlada s tem dviguje starostno mejo za vožnjo lahkih motornih vozil, tudi e-skirojev, z 12 na 15 let. S tem želi povečati varnost vseh udeležencev v prometu, še posebej mladih.(več)

Nezakonito orožje bo po predlogu vlade možno oddati do konca januarja
Vlada je potrdila predlog sprememb zakona o orožju, ki bodo omogočile predajo nezakonitega orožja ali streliva (tudi bomb, min in granat) brez pravnih posledic do 31. januarja prihodnje leto, je na novinarski konferenci po vladni seji povedal podpredsednik vlade Matej Arčon.(več)

Z zakonskimi spremembami za lažje prehajanje urgentnih zdravnikov v družinsko medicino
Vlada je oblikovala predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo olajšal prehajanje specialistov med urgentno in družinsko medicino. Po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona želijo s tem krepiti tako družinsko kot tudi urgentno medicino.(več)

Logaj: Namen novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami večja učinkovitost in pravičnost sistema
Vlada je potrdila besedilo novel zakonov o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prva prinaša večjo učinkovitost in pravičnost sistema za otroke s posebnimi potrebami, druga pa poleg učbenikov še potrjevanje delovnih zvezkov na pristojnem strokovnem svetu, je navedel minister Vinko Logaj.(več)

Uskladitev olajšav in dohodninske lestvice za 75 odstotkov rasti plač
Olajšave in lestvica za odmero dohodnine za leto 2026 se bodo uskladile za več, kot je bilo sprva predvideno. Vlada se je namreč s predstavniki sindikatov v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dogovorila o zvišanju olajšav in mej davčnih razredov za 75 odstotkov rasti povprečne plače. To bo pozitivno vplivalo na neto plače.(več)

Vlada tudi o drugih gospodarskih temah
Vlada se je na redni seji včeraj med drugim tudi seznanila z vmesnim poročilom delovne skupine za pripravo ukrepa državne pomoči v obliki začasnega znižanja cene elektrike za energetsko intenzivne uporabnike. Odločila je o več prerazporeditvah znotraj proračuna ter v načrt razvojnih programov uvrstila projekt prenove sistema javnega alarmiranja.(več)

NSi predlaga davčno razbremenitev ljudi in podjetij
V NSi so pripravili akcijski načrt na področju davkov in razbremenitve dela, v katerega so zapisali zmanjšanje davčnega primeža za vsakogar - tako za prebivalce kot za samostojne podjetnike in podjetja. Gre za odgovor na neštete in nikoli izpolnjene obljube vladajoče koalicije, je povedal predsednik NSi Jernej Vrtovec.(več)

Evropski parlament za 90-odstotno zmanjšanje emisij EU do leta 2040
Evropski poslanci so na zasedanju v Bruslju podprli cilj 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov EU do leta 2040, pri čemer bi se upoštevalo tudi do pet odstotkov mednarodnih ogljičnih dobropisov. Evropski parlament bo tako lahko začel pogajanja z državami članicami o dopolnitvi podnebnega zakona unije s ciljem za leto 2040.(več)