Zakon o orožju (ZOro-1)

2747. Zakon o orožju (ZOro-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o orožju (ZOro-1)

Razglašam zakon o orožju (ZOro-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2000.

Št. 001-22-113/00

Ljubljana, dne 28. junija 2000.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O OROŽJU (ZOro-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Namen zakona

Ta zakon ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetnik) v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.

Ta zakon določa nabavo, posest, prenos in promet z orožjem v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 256 z dne 13. 9. 1991, str. 51), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 137 z dne 24. 5. 2017, str. 22).

2. člen

Pojem orožja

Orožje po tem zakonu je predmet, izdelan, predelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom zraka, smodnikovih ali drugih plinov ali drugega potisnega sredstva izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke, oziroma razpršuje pline, tekočino ali drugo substanco in drugi predmeti, ki so po svojem bistvu namenjeni zlasti:

-

da z neposrednim učinkovanjem preprečijo ali zmanjšajo napad ali nevarnost;

-

za lov;

-

za športno streljanje.

3. člen

Razvrstitev in kategorizacija orožja

Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije:

Kategorija A:

1.

eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;

2.

avtomatsko strelno orožje;

3.

strelno orožje, prikrito v druge predmete splošne rabe;

4.

strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo;

5.

strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek, in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja;

6.

vojaško orožje;

6.a

avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje;

7.

polavtomatsko strelno orožje s centralnim vžigom naboja:

7.a

kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot 20 nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot 20 nabojev,

7.b

dolgocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot deset nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot deset nabojev;

8.a

polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno za streljanje z rame), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, lahko skrajša na manj kot 60 centimetrov skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost;

9.

vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;

10.

posebna oprema za orožje in orožje, na katerem je ta oprema oziroma je njegov sestavni del;

11.

orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D;

12.

orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine;

13.

novo izdelano orožje, ki nima predpisanih označb;

14.

eksplozivno orožje in njegovi deli.

Kategorija B:

1.

repetirno kratkocevno strelno orožje;

2.

enostrelno kratkocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja;

3.

enostrelno kratkocevno strelno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov;

4.

polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot 12 nabojev, ko gre za strelno orožje s centralnim vžigom naboja;

5.b

polavtomatsko kratkocevno strelno orožje (razen tistega iz 7.a točke kategorije A);

6.b

polavtomatsko dolgocevno strelno orožje iz točke 7.b kategorije A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno manj kot tri naboje, pri katerem je napravo za polnjenje mogoče odstraniti ali za katero ni gotovo, da ga ne bi bilo mogoče z običajnim orodjem spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot tri naboje;

7.b

repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 centimetrov;

8.

vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;

9.

polavtomatsko strelno orožje za civilno rabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, razen tistega iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A.

Kategorija C:

1.

repetirno dolgocevno strelno orožje z risano cevjo in repetirno dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v 7.b točki kategorije B;

2.

enostrelno dolgocevno strelno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi;

3.

polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo, skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v kategorijah A in B;

4.

enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 centimetrov;

5.

vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;

6.

strelno orožje, razvrščeno v kategorijo A, B, C ali D, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) številka 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 333 z dne 19. 12. 2015, str. 62), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/337 z dne 5. marca 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2403 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 65 z dne 8. 3. 2018, str. 1);

7.

enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi.

Kategorija D:

2.

plinsko orožje;

3.

reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja;

4.

možnarji;

5.d

hladno orožje;

6.

zračno orožje;

7.

orožje s tetivo;

8.

električni paralizatorji;

9.

razpršilci.

Orožje iz prejšnjega odstavka se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča:

-

iz kategorije A v prepovedano orožje, razen če je z zakonom določeno drugače;

-

iz kategorije B in kategorije C (razen orožja iz 6. točke kategorije C) v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje;

-

iz 6. točke kategorije C v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;

-

iz 2., 3., 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;

-

iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 25 J, do vključno 9. točke kategorije D, v drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje;

-

iz 5.d točke kategorije D in električni paralizatorji iz 8. točke kategorije D, ki delujejo na daljavo z izstrelitvijo puščic ali drugih podobnih izstrelkov, v orožje, katerega nabava in posest posameznikom ter pravnim osebam in podjetnikom ni dovoljena, razen če s tem zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače.

Ne glede na šesto alinejo prejšnjega odstavka lahko orožje iz 5.d točke kategorije D nabavljajo in imajo v posesti ter razstavljajo osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja iz 28. člena in muzeji iz 29. člena tega zakona.

Za orožje se štejejo tudi strelivo, sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Za orožje se po tem zakonu ne šteje:

1.

dekorativno orožje;

2.

imitacije oziroma replike orožja;

3.

starinsko oziroma staro orožje;

4.

plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, če se ima v posesti ali uporablja samo za navedene namene, in strelivo za tako orožje;

5.

strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke.

Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka sme posameznik nabaviti, imeti v posesti ali uporabljati strelivo za orožje za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske ali tehnične namene, če izpolnjuje pogoj iz 1. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Strelivo se sme uporabljati le z orožjem.

Pregled izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, opravljajo organi za ugotavljanje skladnosti.

Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi, razen če ta zakon določi drugače, vrste orožja iz tega člena ter tehnične specifikacije za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, postopek ugotavljanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti.

4. člen

Pomen izrazov

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

Prepovedano orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.

2.

Dovoljeno orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom je dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

3.

Ognjeno strelno orožje je cevno orožje, ki izstreljuje šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma druge izstrelke z delovanjem smodnikovih plinov, je namenjeno njihovemu izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za njihovo izstreljevanje in je razvrščeno v kategorije A, B, C in 2., 3., in 4. točko kategorije D. Šteje se, da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem smodnikovih plinov, če:

a)

je videti kot strelno orožje in

b)

ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje.

4.

Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 centimetrov.

5.

Dolgocevno strelno orožje je orožje, ki ni kratkocevno strelno orožje.

6.

Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca izstreli več kot en naboj.

7.

Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj.

8.

Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom.

9.

Enostrelno orožje je orožje, ki nima nabojnika in se napolni pred vsakim strelom z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja ali v odprtino (nišo) za polnjenje ob zaklepu cevi.

10.

Rekvizitno in akustično orožje je strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo v gledaliških predstavah, pri fotografiranju, pri snemanju filma in za televizijo, pri uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na športnih in drugih prireditvah in pri usposabljanju o ravnanju z orožjem, ipd.

11.

Plinsko orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje z dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi in ne ustreza tehničnim specifikacijam za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje.

12.

Plašilno-signalno orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter ga ni mogoče predelati tako, da bi se iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva, smodnikovih plinov, izstreljevale šibre, krogle oziroma drugi izstrelki.

13.

Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja.

14.

Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen.

15.

Bistveni sestavni deli orožja so zaklep, zaklepišče, ležišče naboja s cevjo ter boben z ležišči naboja in so razvrščeni v enako kategorijo kot strelno orožje, v katero so vgrajeni ali v katero se jih namerava vgraditi.

16.

Starinsko oziroma staro orožje je ognjeno strelno orožje, ki je bilo izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893.

17.

Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje, ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke.

18.

Orožje s tetivo so loki, samostreli in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke.

19.

Možnarji so naprave za pokanje s črnim smodnikom.

20.

Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in streljanje.

21.

Enovit naboj je naboj, ki ga sestavlja netilka, pogonski smodnik in izstrelek (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki), ki jih združuje tulec.

22.

Strelivo s prebojnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro.

23.

Strelivo z eksplozivnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira.

24.

Strelivo z vnetljivim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu.

25.

Strelivo z ekspanzijskim učinkom je strelivo, ki ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom.

26.

Sestavni deli streliva so tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik.

27.

Slepo strelivo je strelivo, ki ga sestavlja tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik ter je brez izstrelka (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki).

28.

Pirotehnično strelivo je pirotehnični izdelek, ki se ob normalni rabi lahko uporablja le z orožjem.

29.

Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja, in sicer delujoči vžigalniki, eksplozivna polnitev in traserji.

30.

Hladno orožje so predmeti, kot so boksarji, hladno orožje prikrito v druge predmete splošne rabe, kot so bodala skrita v sprehajalno palico, boksar na držalu noža, britvica prikrita v kreditno kartico, ipd., ter bodala na vzmet, metuljček bodala, gumijevke, tonfe in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad.

31.

Električni paralizatorji so ročne naprave, ki z visoko električno napetostjo človeka začasno onesposobijo.

32.

Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive ali druge aktivne snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju ali pa so namenjeni za obrambo pred napadi živali.

33.

Onesposobljeno strelno orožje je strelno orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi se kakorkoli omogočila ponovna usposobitev tega orožja, in je pregledano s strani komisije iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona.

34.

Posebna oprema za orožje vseh kategorij so cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno za namestitev vojaške opreme (tromblonski nastavki ipd.), strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del. Namestitev naprave za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečim ali termičnim (IR) senzorjem na namerilno strelno napravo, ki je na orožju, se šteje za sestavni del orožja. Strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, so dovoljeni, če tako določajo predpisi o lovstvu.

35.

Dekorativno orožje so predmeti, izdelani v dekorativne namene, ki jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.

36.

Imitacije oziroma replike orožja so predmeti iz materialov in sestavnih delov, ki so po zunanjem videzu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.

37.

Muzej pomeni organizacijo, ki je dostopna javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja orožje, njegove pomembne sestavne dele ali strelivo v:

-

zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske ali razvedrilne namene, skladno z veljavnimi predpisi ali

-

v namene kulturne dediščine, kot je opredeljena v predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

38.

Zbiratelj pomeni posameznika, pravno osebo ali podjetnika, ki ima dovoljenje za zbiranje orožja ter zbira in ohranja orožje, njegove bistvene sestavne dele ali strelivo za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali varstva kulturne dediščine.

39.

Športni strelski mentor je oseba, ki je član strelske športne organizacije najmanj 3 leta in je najmanj 3 leta imetnik orožnega lista za športno orožje ter aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih z orožjem, ki ga daje v uporabo.

5. člen

Varnostno, lovsko in športno orožje

Varnostno orožje je kratkocevno in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov. Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre.

Lovsko orožje je strelno orožje kategorij B in C, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu. Za lovsko orožje veljajo poleg določb tega zakona tudi določbe predpisov s področja lovstva.

Športno orožje je strelno orožje kategorije A, B, C in D, ki ga pod pogoji, ki jih določa ta zakon, vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre kratkocevnega ali dolgocevnega strelnega orožja s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje kategorije A, ki ga je izjemoma dovoljeno zbirati na podlagi drugega stavka prvega odstavka 28. člena tega zakona.

6. člen

Uporaba predpisov o nevarnih snoveh

Za naprave, predmete in strelivo iz 4. člena tega zakona, ki vsebujejo nevarne snovi, veljajo poleg določb tega zakona tudi predpisi, ki urejajo nevarne snovi.

7. člen

Pooblastilo

Vlada Republike Slovenije lahko prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz, izvoz in nošenje posameznih novih vrst orožja ali nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst streliva, ki zaradi svoje sestave, učinkovanja ali načina delovanja pomenijo posebno veliko nevarnost za življenje in zdravje ljudi, premoženje ali varnost države.

8. člen

Posest, nošenje in prenašanje orožja ter dajanje orožja v uporabo in posojanje orožja

Posest orožja pomeni neposredno dejansko oblast nad orožjem.

Dajanje orožja v uporabo pomeni omogočanje uporabe orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije, razen če ta zakon določa drugače.

Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest in uporabo za določen čas.

Nošenje orožja pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi.

Za nošenje orožja se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin na način, da ne vznemirja ljudi, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Za prenašanje orožja gre, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov.

Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in je prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika pa je ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja.

Posameznik sme nositi in prenašati orožje, če ima pri sebi veljaven orožni list. Posameznik sme orožje prenašati tudi, če ima pri sebi ustrezno drugo veljavno orožno listino oziroma potrdilo o prijavi orožja in uraden identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo.

Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino ali potrdilo o prijavi orožja, ki upravičuje nošenje, prenašanje oziroma posest orožja, ter uraden identifikacijski dokument iz prejšnjega odstavka.

8.a člen

Pristojnost

Orožne listine in odločbe v upravnem postopku, ki so povezane z uresničevanjem pravic in dolžnosti po tem zakonu, izdaja upravna enota, na območju katere ima oseba stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega, oziroma sedež (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

Dovoljenja za promet z orožjem, za uvoz, izvoz, tranzit iz tretjih držav ali v tretje države in prenos tega orožja med državami članicami Evropske unije z namenom prometa ter za dejavnost strelišč izdaja na prvi stopnji ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

9. člen

Orožje državnih organov

Določbe tega zakona ne veljajo za orožje, ki ga po posebnih predpisih nabavljajo in imajo v posesti državni organi.

Ognjeno strelno orožje ali njegovi bistveni sestavni deli, ki ga imajo v posesti in uporabi državni organi, morajo biti ob odsvojitvi posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v prvem odstavku 40. člena tega zakona.

II. OROŽNE LISTINE

10. člen

Vrste orožnih listin

Orožne listine po tem zakonu so:

-

dovoljenje za nabavo orožja;

-

dovoljenje za nabavo streliva;

-

orožni list;

-

dovoljenje za posest orožja;

-

orožni posestni list;

-

pooblastilo za nošenje orožja;

-

pooblastilo za prenos orožja;

-

dovoljenje za zbiranje orožja;

-

priglasitveni list.

Orožne listine so tudi druge listine za orožje, izdane na podlagi mednarodnih pogodb.

11. člen

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz orožnih listin

Dovoljenje za nabavo orožja dovoljuje posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom (v nadaljevanju: oseba) nabavo orožja in se izda z veljavnostjo šestih mesecev. Če imetnik ne izkoristi dovoljenja, ga mora v roku osmih dni po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti, na območju katere ima stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega, oziroma svoj sedež. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in da zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja.

Dovoljenje za nabavo streliva dovoljuje osebi nabavo streliva in se izda z veljavnostjo šestih mesecev.

Orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let, po preteku veljavnosti dovoljuje orožni list posamezniku posest orožja brez pravice nošenja in prenašanja.

Dovoljenje za posest orožja dovoljuje posamezniku posest in prenašanje posameznega kosa orožja ter njegovo uporabo v lovišču, skladno s predpisi o lovstvu, ali na strelišču in se izda s trajno veljavnostjo.

Orožni posestni list dovoljuje pravnim osebam in podjetnikom posest orožja, ki ga pod pogoji iz tega zakona in posebnih predpisov lahko zaupajo posameznikom.

Pooblastilo za nošenje orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista nosi posamezen kos orožja, ki mu je zaupan. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za nošenje orožja sta pravna oseba in podjetnik dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.

Pooblastilo za prenos orožja dovoljuje posamezniku, da na podlagi orožnega posestnega lista prenaša orožje, ki mu je zaupano. To pooblastilo izda imetnik orožnega posestnega lista z veljavnostjo petih let od potrditve pristojnega organa. Ob vsakem prenehanju razloga za izdajo pooblastila za prenos orožja je pravna oseba dolžna takoj odvzeti pooblastilo posamezniku in v osmih dneh o tem obvestiti pristojni organ.

Dovoljenje za zbiranje orožja dovoljuje osebi zbiranje orožja brez pravice nošenja in se izda s trajno veljavnostjo.

Priglasitveni list dovoljuje posamezniku posest posameznega kosa orožja kategorije D brez pravice nošenja. Priglasitveni list izda oseba, ki je po tem zakonu pooblaščena za promet z orožjem, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Obrazce vlog za izdajo orožnih listin in obrazce orožnih listin predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, ki določi tudi ceno obrazcev orožnih listin, ki jo oseba plača pristojnemu organu. Obrazec orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, orožnega posestnega lista, dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja, pooblastila za prenos orožja, potrdila za prenos in uporabo orožja, priglasitvenega lista, potrdila o onesposobitvi in evropske orožne prepustnice izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

III. POSTOPEK ZA IZDAJO OROŽNIH LISTIN

13. člen

Vloga

Vloga za izdajo orožne listine se vloži pri pristojnem organu. Vlogo za izdajo orožnega lista posameznik vloži pri pristojnem organu osebno.

14. člen

Pogoji za izdajo in zamenjavo oziroma podaljšanje orožne listine posamezniku

Posamezniku se izda orožna listina za orožje kategorije A, B, C in D, razen za orožje iz 6. točke kategorije C, v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine, ob upoštevanju pogojev iz tega zakona.

Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

da je dopolnil 18 let;

2.

da ni zadržkov javnega reda;

3.

da je zanesljiv;

4.

da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;

5.

da predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest ali nošenje orožja;

6.

da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.

Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.

Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za nošenje orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za prenos orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega zakona.

Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi orožje iz 2., 3. in 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija na ustju izstrelka cevi 25 J ali več priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega člena.

Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.

Pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena pri imetnikih orožnega lista, dovoljenja za posest orožja in dovoljenja za zbiranje ter pri odgovornih osebah imetnikov orožnega posestnega lista in dovoljenja za zbiranje najmanj vsakih pet let. Pri imetnikih priglasitvenega lista pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena najmanj vsakih pet let.

Imetniki pooblastila za nošenje orožja oziroma pooblastila za prenos orožja, ki nosijo orožje poklicno, lahko ob vlogi za ponovno potrditev pooblastila oziroma ob vlogi za potrditev dodatnega pooblastila za nošenje oziroma prenos orožja predložijo zadnje veljavno zdravniško spričevalo, ki jim je bilo izdano v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 17. člena tega zakona se šteje, da ima posameznik izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine za varnostno orožje, če nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih in če je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le te potreboval varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja. Posameznik mora vlogi za izdajo orožne listine predložiti potrdilo, ki ga izda predstojnik državnega organa na predlog neposrednega vodje, iz katerega izhaja, da posameznik nosi orožje v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih in da zaradi narave dela potrebuje varnostno orožje tudi zunaj delovnega časa ali po prenehanju delovnega razmerja.

15. člen

Zadržki javnega reda

Zadržki javnega reda so podani (2. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če je posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ali neupravičene proizvodnje ali prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu ali predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog.

Če zoper posameznika teče kazenski postopek za kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s tem zakonom preverja, ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 2. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.

16. člen

Zanesljivost

Posameznik je zanesljiv (3. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona), če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki nima veljavnega orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja ali pooblastila za prenos orožja ali mladoletni osebi, razen če zakon določa drugače.

Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če:

-

je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje ali kaznovan za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil;

-

ga je sodišče z odločbo postavilo pod skrbništvo in mu imenovalo skrbnika zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka in je zaradi tega neprimeren za posedovanje ali rokovanje z orožjem ali je zaradi tega od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil;

-

je odvisen od alkohola ali mamil;

-

okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja.

Če zoper posameznika teče kazenski postopek ali postopek o prekršku za kaznivo dejanje ali prekršek iz prve alineje prejšnjega odstavka, se postopek, v katerem se v skladu s tem zakonom preverja, ali posameznik izpolnjuje pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku oziroma postopku o prekršku.

17. člen

Upravičen razlog za izdajo orožne listine

Posameznik ima upravičen razlog (4. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) za izdajo orožne listine, če:

-

dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;

-

predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;

-

predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;

-

predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.

Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja.

17.a člen

Upravičen razlog za izdajo orožne listine za orožje iz 6.a in 7 točke kategorije A iz razloga športa

Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka prejšnjega člena ima posameznik upravičen razlog za nabavo orožja iz 6.a točke kategorije A in 7. točke kategorije A, če:

-

posameznik predloži dokazilo, da je član strelske športne organizacije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez ali mednarodno in uradno priznane strelske športne zveze,

-

je posameznik v okviru strelske organizacije iz prejšnje alineje vsaj 12 mesecev pred vložitvijo vloge vključen v proces športne vadbe,

-

posameznik v okviru strelske organizacije iz prve alineje tega odstavka aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih, na katerih se uporablja orožje iz 6.a točke kategorije A ali 7. točke kategorije A,

-

strelska tekmovanja iz prejšnje alineje priznava strelska organizacija iz prve alineje tega odstavka ali mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza in

-

orožje iz tretje alineje tega odstavka izpolnjuje pogoje, določene za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza.

Posamezniku iz prejšnjega odstavka se iz razloga športa za nabavljeno orožje iz 6.a točke kategorije A in 7. točke kategorije A lahko izda orožni list, če predloži dokazilo, da tekmuje s tem orožjem na strelskih tekmovanjih iz četrte alineje prejšnjega odstavka.

Posamezniku iz prvega odstavka tega člena, ki ne tekmuje na strelskih tekmovanjih iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se za orožje iz tega člena lahko izda dovoljenje za posest orožja.

18. člen

Zdravniški pregled

Posameznik opravi zdravniški pregled (5. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravniku, ki je pooblaščen za izdajo spričevala o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev za posest ali nošenje orožja. Zdravstveni zavod in zasebni zdravnik iz prejšnjega stavka pošljeta zdravniško spričevalo pristojnemu organu in osebnemu zdravniku.

Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom iz prejšnjega odstavka, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred posebno zdravniško komisijo. Mnenje te komisije je dokončno.

Zdravniško spričevalo velja eno leto.

Stroške zdravniškega pregleda plača posameznik.

Osebni ali drug zdravnik, ki je seznanjen s spremembo zdravstvenega stanja ali potekom zdravljenja posameznika, ki ima v posesti orožje, in ki lahko vpliva na sposobnost posesti in nošenja orožja, mora o tem obvestiti pristojni organ. Pristojni organ po prejemu obvestila zdravnika uvede postopek za odvzem orožja ter posameznika pozove, da predloži novo zdravniško spričevalo o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona v treh mesecih od prejema poziva in ga opozori na posledice, če tega ne stori. Če posameznik v tem roku ne predloži novega spričevala o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona ali če iz zdravniškega spričevala izhaja, da ni sposoben za posest ali nošenje orožja, se mu orožje in orožna listina odvzameta v skladu z 58. členom tega zakona.

Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izda podrobnejše predpise o zdravstvenih pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za posest ali nošenje orožja, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki in o načinu in postopku izdajanja zdravniških spričeval. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pooblasti zdravstvene zavode oziroma zasebne zdravnike za opravljanje takšnih zdravniških pregledov in imenuje posebno zdravniško komisijo iz drugega odstavka tega člena.

19. člen

Usposabljanje in preizkus znanja o ravnanju z orožjem

Znanje o ravnanju z orožjem (6. točka drugega odstavka 14. člena tega zakona) se dokazuje s potrdilom o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem. Preizkus znanja o ravnanju z orožjem se opravi po opravljenem usposabljanju o ravnanju z orožjem.

Usposabljanje o ravnanju z orožjem izvaja izvajalec usposabljanja, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, za izvajanje usposabljanja o ravnanju z orožjem.

Izvajalec usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

ima odgovorno osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona;

-

ima prostore in opremo za izvajanje usposabljanja;

-

ima zagotovljene izvajalce in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo posebne kadrovske pogoje;

-

ima opredeljen program usposabljanja.

Če se pri nadzoru ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega odstavka, inšpektor iz 80. člena tega zakona določi rok, v katerem mora izvajalec usposabljanja zagotoviti izpolnjevanje predpisanih pogojev. Če izvajalec usposabljanja v danem roku ne izpolni predpisanih pogojev, pristojen inšpektorat poda ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, predlog za odvzem dovoljenja iz drugega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, pa odvzame dovoljenje, če ugotovi, da izvajalec usposabljanja ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka.

Preizkus znanja o ravnanju z orožjem iz 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona se opravi pred Komisijo za preizkus znanja o ravnanju z orožjem, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve.

Stroške preizkusa plača posameznik.

Šteje se, da ima opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem posameznik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih, lovski pripravnik, ki je član lovske družine in predloži potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem po predpisih o lovstvu, in drugi posamezniki z opravljenim lovskim izpitom ter varnostnik, ki je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem v skladu s predpisi o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi evidenco izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem. V evidenci izdanih dovoljenj izvajalcem usposabljanja se vodijo podatki o matični številki, firmi oziroma imenu, sedežu oziroma naslovu, datumu izdaje dovoljenja, imenu in priimku, EMŠO ter prebivališču zastopnika in odgovorne osebe izvajalca usposabljanja ter podatki o spremembah (vrsta, datum) in o vpisu v evidenco (organ, datum, zaporedna številka).

Izvajalci usposabljanja o ravnanju z orožjem vodijo evidenco o opravljenih preizkusih znanja. V evidenci o opravljenih preizkusih znanja se vodijo podatki o kandidatu (ime in priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče), datumu opravljanja preizkusa znanja, številki potrdila o preizkusu znanja in vrsti orožja, s katerim je opravljal preizkus znanja.

Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja o ravnanju z orožjem, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije za preizkus znanja o ravnanju z orožjem, določi vsebino programa usposabljanja o ravnanju z orožjem ter način in postopek opravljanja preizkusa znanja o ravnanju z orožjem.

20. člen

Predložitev dokazil

Posameznik mora pri zbiranju dokazil aktivno sodelovati in v roku treh mesecev predložiti dokazila iz 17., 18. in 19. člena tega zakona, sicer velja, da je umaknil vlogo za izdajo orožne listine.

21. člen

Pogoji za izdajo orožne listine gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam

Gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam se lahko izda dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni posestni list za varnostno orožje, če opravljajo službo varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja in izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva ali orožni posestni list lahko izda pravnim osebam in podjetnikom, če odgovorne osebe pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona, če izkažejo upravičen razlog za nabavo orožja B, C kategorije in iz 2. do 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več ter se ukvarjajo s filmsko, gledališko, muzejsko dejavnostjo, s športnim streljanjem, lovstvom, gojitvijo divjadi ali z izvajanjem usposabljanja za varno ravnanje z orožjem.

Pravnim osebam in podjetnikom se lahko izda dovoljenje za zbiranje orožja kategorij A, B, C in iz 2. do 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, če odgovorne osebe pravne osebe ali podjetniki izpolnjujejo pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona in če pravne osebe in podjetniki izpolnjujejo pogoje za hrambo orožja iz prvega odstavka 26. člena tega zakona.

IV. RAVNANJE Z OROŽJEM

22. člen

Splošno pravilo

Vsakdo mora z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo.

Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se kaže v njegovi pravilni in strokovni uporabi, nošenju, prenašanju in hrambi ter prizadevanju, da je orožje v brezhibnem stanju.

23. člen

Pravila nošenja orožja

Orožje se mora nositi tako, da ne ogroža osebne varnosti ali varnosti koga drugega.

Varnostno orožje, ki ga nosijo varnostniki pri opravljanju službe varovanja po predpisih o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, smejo nositi le med opravljanjem službe, izven tega časa orožja ni dovoljeno nositi.

Lovsko orožje se sme nositi in uporabljati samo v lovišču v skladu s predpisi o lovstvu in na strelišču, izven lovišča oziroma strelišča pa se mora prenašati v skladu s šestim odstavkom 8. člena tega zakona. Minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča.

Športno orožje se sme nositi in uporabljati samo na strelišču, izven strelišča pa se mora prenašati. V procesu športne vadbe oziroma na tekmovanju v športni panogi, v kateri se uporablja orožje in ki ima evidentiran uradni tekmovalni sistem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja šport, se sme orožje nositi tudi izven območja strelišča, če to zahtevajo mednarodna tekmovalna pravila.

Zračno orožje, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi manjša kot 200 m/s, in orožje s tetivo se lahko nosi in uporablja na strelišču ali tako zavarovanem kraju, da niso ogroženi ljudje ali premoženje.

Ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko uporabljajo zračno orožje in orožje s tetivo tudi mladoletniki pod nadzorstvom polnoletne osebe.

24. člen

Prepoved nošenja, uporabe in prenašanja orožja

Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo.

Orožja ni dovoljeno nositi, uporabljati ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano.

Posameznik ne sme nositi, uporabljati ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da očitno ni več zanesljiv.

Posameznik, ki ima dolgocevno polavtomatsko orožje s centralnim vžigom naboja, ali polavtomatsko kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja ali repetirno orožje, registrirano v kategorijo B, in zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos ali nošenje orožja ali evropsko orožno prepustnico, ne sme skupaj z orožjem nositi ali prenašati ali hraniti snemljivega nabojnika, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko posameznik, ki ima dolgocevno polavtomatsko orožje s centralnim vžigom naboja, ali polavtomatsko kratkocevno orožje s centralnim vžigom naboja ali repetirno orožje in zanj izdan orožni list, dovoljenje za posest, pooblastilo za prenos ali nošenje orožja ali evropsko orožno prepustnico, skupaj z orožjem nosi ali prenaša ali hrani snemljiv nabojnik, ki sprejme več kot 20 nabojev za kratkocevno orožje oziroma več kot deset nabojev za dolgocevno orožje, če je orožna listina izdana iz upravičenega razloga iz prvega odstavka 17.a člena tega zakona ali če gre za polavtomatsko orožje iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A, ki je bilo razvrščeno v kategorijo B in vpisano v veljaven orožni list, dovoljenje za posest ali orožni posestni list pred uveljavitvijo tega zakona.

25. člen

Hramba orožja – posameznik

Posameznik mora orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi.

Orožje se mora hraniti zaklenjeno in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru.

Posameznik, ki zbira orožje in ima v zbirki orožje ali strelivo kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, mora omogočiti policistu, da preveri, kako hrani orožje. Če zbiratelj odkloni ali ne omogoči policistu nadzora nad tem orožjem, policist o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podroben način in vsebino preverjanja hrambe orožja.

Posameznik, ki zbira orožje po določbah tega zakona, ga mora hraniti v posebej za to določenem prostoru, ki je tehnično varovan in v zaklenjeni vitrini ali sefu.

Posameznik, ki zbira strelivo, mora voditi evidenco o količini in vrsti streliva, ki ga zbira.

26. člen

Hramba orožja – druge osebe

Pravne osebe in podjetniki iz 21. člena tega zakona morajo orožje in strelivo hraniti v prostoru, ki je ustrezno tehnično zaščiten. Orožje in strelivo se mora hraniti v prostorih, kjer ima pravna oseba ali podjetnik svoj sedež, ali v svojih poslovnih enotah. O izpolnjevanju pogojev iz tega odstavka izda pristojni organ potrdilo, ki ga mora odgovorna oseba pokazati na zahtevo policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona.

Osebe iz prejšnjega odstavka morajo o orožju in strelivu voditi evidenco in imenovati odgovorno osebo, ki skrbi za hrambo, nošenje ter prenos orožja in streliva. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v vsaki poslovni enoti izven sedeža podjetja, v kateri hranijo orožje, zagotoviti vsaj eno odgovorno osebo. Odgovorna oseba mora izpolnjevati pogoje iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Šteje se, da odgovorna oseba izpolnjuje pogoje, če ima veljaven orožni list, dovoljenje za posest orožja, dovoljenje za zbiranje orožja, pooblastilo za nošenje ali prenos orožja. O vsaki spremembi odgovorne osebe mora biti v osmih dneh po nastali spremembi obveščen pristojni organ.

Odgovorna oseba mora omogočiti policistu in inšpektorju iz 80. člena tega zakona, da preveri, kako hrani orožje, in vpogled v evidence. Če odgovorna oseba odkloni ali ne omogoči policistu oziroma inšpektorju iz 80. člena tega zakona nadzora nad tem orožjem ali vpogleda v evidence, policist oziroma inšpektor o tem v osmih dneh obvesti pristojni organ, ki uvede postopek odvzema orožja in orožne listine v skladu z 58. členom tega zakona.

27. člen

Oddaja orožja v hrambo

Posameznik, ki ne more zagotoviti pogojev za varno hrambo, ali če odpotuje za več kot tri mesece z naslova svojega stalnega ali začasnega prebivališča, orožja in streliva pa ne odnese s seboj, ju mora oddati v hrambo osebi, ki izpolnjuje za to pogoje, vendar največ za dobo treh let. V roku osmih dni po oddaji orožja in streliva v hrambo mora to pisno priglasiti pristojnemu organu, ki mu o tem izda potrdilo.

28. člen

Zbiranje orožja

Osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja lahko zbirajo posamezno orožje kategorije B, C in D ter orožje iz 6.a, 7. in 8.a točke kategorije A. Izjemoma lahko zbirajo tudi drugo kratkocevno in dolgocevno strelno orožje s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje iz kategorije A ter hladno orožje iz točke 5.d kategorije D.

Osebe lahko poleg orožja zbirajo tudi strelivo za orožje.

Orožje in strelivo kategorije A iz drugega stavka prvega odstavka in drugega odstavka tega člena je prepovedano nositi in uporabljati kot orožje. Izjemoma je dovoljeno tako orožje uporabiti na primernem strelišču, v znanstvene ali raziskovalne namene, po predhodnem dovoljenju pristojnega organa.

Orožje kategorije A iz drugega stavka prvega odstavka tega člena in strelivo za takšno orožje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, uvrsti na seznam orožja iz kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, in je za ta namen posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom promet, nabava in posest pod pogoji tega zakona dovoljena. Izpolnjevanje pogojev za uvrstitev orožja na seznam ugotavlja komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Uvrstitev orožja na seznam lahko predlaga vsak, ki ima za to pravni interes. Seznam in njegove dopolnitve se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu.

Osebe, ki na podlagi orožne listine posedujejo orožje in strelivo kategorije A in hladno orožje iz točke 5.d kategorije D, lahko tako orožje odsvojijo osebi, ki ima dovoljenje za nabavo take vrste orožja ali streliva. Po odsvojitvi morajo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona.

Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko orožje iz prvega, drugega in petega odstavka tega člena tudi razstavljajo v prostorih, ki so tehnično varovani. Orožje mora biti razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti. Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše podrobnejše pogoje za razstavljanje orožja.

29. člen

Muzeji

Ne glede na določbe prvega odstavka 28. člena tega zakona, smejo muzeji nabavljati, posedovati in razstavljati vsa orožja iz kategorije A.

V muzejih mora biti orožje shranjeno v prostorih, ki so tehnično varovani in razstavljeno tako, da ga ni mogoče odtujiti.

30. člen

Izdaja predpisov

Minister, pristojen za notranje zadeve, izda natančnejše predpise o tehničnih pogojih varovanja, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz tretjega odstavka 25. člena ter 26. in 29. člena tega zakona.

31. člen

Sprememba osebnega imena, prebivališča, firme ali sedeža

Oseba, ki ima orožno listino in spremeni prebivališče ali sedež, mora, v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino, da vanjo in v evidence vpiše nastale spremembe.

Oseba mora v roku osmih dni po nastali spremembi, predložiti pristojnemu organu orožno listino in zaprositi za novo listino, če:

1.

spremeni osebno ime, ime firme ali pravne osebe;

2.

spremeni prebivališče ali sedež, vpis spremembe prebivališča ali sedeža pa ni možen;

3.

fotografija v orožnem listu ali evropski orožni prepustnici ne kaže več imetnikove prave podobe;

4.

je poškodovana ali obrabljena, ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna.

32. člen

Popravilo in predelava orožja

Kdor da popraviti oziroma predelati orožje, tako da zamenja njegov del oziroma spremeni tehnične lastnosti orožja, mora to v roku osmih dni po nastali spremembi prijaviti pristojnemu organu, da v orožne listine in v evidence vpiše vse nastale spremembe.

33. člen

Pogrešitev orožja ali orožnih listin

Kdor pogreši orožje ali orožno listino, mora o tem nemudoma obvestiti najbližjo policijsko postajo, v roku osmih dni pa tudi pristojni organ.

34. člen

Najdba orožja ali streliva

Kdor najde ali izve za orožje ali strelivo, za katerega domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji, oziroma jo o tem obvestiti.

Najdeno orožje hrani policija, ki z njim nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno pravna razmerja.

Najditelju, ki je na orožju pridobil lastninsko pravico, se lahko na njegovo prošnjo, ki mora biti podana v roku enega meseca po pridobitvi lastninske pravice, izda orožna listina, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. Če najditelj ne zaprosi za izdajo orožne listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, ravna pristojni organ v skladu z 61. členom tega zakona.

Ne glede na določbo drugega odstavka, se prepovedano orožje izroči brez odškodnine ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

V. PROMET Z OROŽJEM

35. člen

Splošna določba in pomen izrazov

Promet z orožjem po tem zakonu pomeni proizvodnjo, popravilo, predelavo, trgovino, menjavo, posojanje, darovanje in dedovanje orožja, streliva in delov orožja, pri čemer imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

1.

Proizvodnja orožja pomeni izdelavo novega orožja ali delov orožja.

2.

Proizvodnja streliva pomeni njegovo izdelavo in ponovno polnjenje. Za proizvodnjo streliva se ne šteje polnjenje streliva za lastne potrebe posameznikov za orožje, za katero jim je izdan orožni list.

Zakon o orožju (ZOro-1)

Časovnica