STA novice / Logaj: Namen novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami večja učinkovitost in pravičnost sistema (dopolnjeno)

Vlada za oba predloga novel predlaga obravnavo v DZ po skrajšanem postopku.

Predlagane spremembe v noveli zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Logaja pomenijo nadaljnji razvoj sodobnega inkluzivnega izobraževanja, rešitve so pripravljene z namenom večje učinkovitosti in pravičnosti sistema na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.

Kot je pojasnil na novinarski konferenci po današnji seji vlade, je v predlogu novele posebej opredeljena pomoč otrokom še pred izdajo odločbe o usmeritvi oziroma pred vložitvijo zahtevka za postopek usmerjanja. Šola torej takoj, ko pri učencu zazna učne težave in potrebo po dodatni podpori, to pomoč tudi nudi in organizira. To je bilo možno že sedaj, a v novem predlogu zakona so "bolj eksplicitno zapisane oblike pomoči in podpore, hkrati pa se ve, da te ure, ki so potrebne za pomoč in podporo, šola vzame iz nabora ur, ki so predvidene v razširjenem programu osnovne šole", v starem programu pa so bile to ure individualne in skupinske pomoči ter ure dopolnilnega pouka, je pojasnil minister.

Po njegovih besedah se v predlogu v zakon uvršča kategorija otrok s gluhoslepoto, posebej so opredeljena učna gradiva, zlasti v primeru potrebnih prilagoditev, in dostop do učnih gradiv, in sicer na digitalni platformi. Na novo se opredeljuje tudi spremljevalec otrok s posebnimi potrebami, je navedel.

S predlogom se tudi zmanjšuje število članov komisij za usmerjanje, v katerih bi bila dva člana, vključil pa bi se lahko tudi član iz šole, ki delo z otrokom dobro pozna, je pojasnil minister. Med spremembami je omenil tudi prilagajanje gradiv za slepe in slabovidne, ovrednotenje individualiziranega programa in več možnosti za vključitev tistih otrok s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo v dnevni obliki pri zavodih, v dom pri vzgojnem zavodu, s čimer se razbremenjujejo družine tudi med konci tedna.

Po Logajevih zagotovilih pa s predlogom ne posegajo v dodatno strokovno pomoč, ki izhaja iz odločb o usmeritvi. Dodatna strokovna pomoč tako za premagovanje ovir in primanjkljajev kot učna pomoč ostaja enako opredeljena kot v veljavnem zakonu, tudi njen obseg se ne spreminja, kot je bilo sicer predvideno v prvotnem predlogu novele, ki je bil avgusta poslan v javno razpravo. Tudi roki za izdajo odločbe o usmeritvi se v predlogu ne podaljšujejo, je zatrdil minister. Po njegovih besedah pa predlagajo možnost oddajanja elektronskih zahtev za začetek postopka usmerjanja, kar da bo lahko pohitri nekatere postopke.

V predlogu novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa predlagajo, da bi se tako kot sedaj velja za učbenike tudi delovni zvezki in delovni učbeniki potrjevali na pristojnem strokovnem svetu. Ta usmeritev po ministrovih navedbah izhaja tudi iz nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, s tem bo zagotovljena tudi višja kakovost učnih gradiv. Obenem pa je eden izmed ciljev tudi zmanjšati velike razlike v stroških za učna gradiva med posameznimi šolami v celotnem slovenskem prostoru, je dodal minister.

Mednarodne raziskave OECD po njegovih besedah kažejo, da med šolami v Sloveniji ni razlik v znanju učencev, so pa velike razlike pri rabi delovnih zvezkov, učbenikov in delovnih učbenikov. Dejal je, da je analiza pokazala, da je razmerje med prispevkom staršev med šolami z najmanjšim in šolami z največjim učbeniškim kompletom ena proti šest. "Predvidevamo, da bi z nekim finančnim okvirom, ki ga šola lahko izbere, dosegli neko kapico, s tem bi pa tudi uravnovesili strošek za učbeniška gradiva v slovenskem šolskem prostoru," je pojasnil.

Regulacija učnih gradiv pa po njegovem prepričanju ne pomeni poseganja v avtonomijo učiteljev, saj bodo ti imeli še vedno možnost izbirati različna gradiva različnih založnikov. Tudi z njimi se, kot je pojasnil minister, usklajujejo glede predlaganih novosti.

Po njegovih besedah je cilj, da bi učitelji izbirali tista gradiva, ki so jih priporočile predmetne kurikularne komisije ob pripravi novih učnih načrtov. Glede bojazni nekaterih, kaj bo pri tistih predmetih, kjer ni priporočena uporaba učbenika in delovnega zvezka, ker na šolah poučujejo posamezniki brez učiteljske izobrazbe, je minister sicer priznal, da je nekaj učiteljev z neustrezno izobrazbo, poudaril pa je, da verjame, da so sicer učitelji usposobljeni za poučevanje. Gradivo za učitelja sta po njegovih besedah učni načrt in didaktično priporočilo, ne pa učbenik, delovni zvezek in delovni učbenik.