Ker Vrhovno sodišče v sodbi, s katero je reviziji ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, tako da je tožbi ugodilo in samo odpravilo odločbi upravnih organov, zadeve pa ni vrnilo v ponoven postopek, ni odločilo o stroških pritožbenega upravnega postopka, ki jih je revident uveljavljal tako v pritožbi kot tudi v tožbi, je na predlog revidenta o stroških pritožbenega upravnega postopka odločilo z dopolnilnim sklepom na podlagi prvega odstavka 325. člena in četrtega odstavka 326. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1.
začasna odredba – težko popravljiva škoda – izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode
Izvršba za izpolnitev denarnih obveznosti in tudi vsaka druga izpolnitev denarnih obveznosti praviloma za pravne osebe ni priznana kot težko popravljiva škoda. Tožeča stranka pa niti z izkazom poslovnega izida niti z drugimi ponudenimi dokazi, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni izkazala, s tem pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen zakonski pogoj iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 za morebitno izdajo začasne odredbe.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1-1, 5/1-6, 34a, 34a/1. ZUS-1 člen 32, 32/5.
sodne takse – plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe
Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 v upravnem sporu obveznost plačila takse za postopek pred sodiščem prve stopnje praviloma nastane ob vložitvi tožbe, zato je plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo, izdan ob prejemu tožbe na sodišču, na zakonu utemeljen. Obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe pa skladno z določbo 6. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 v zvezi z določbo petega odstavka 32. člena ZUS-1 nastane z vročitvijo odločbe stranki, zato je plačilni nalog za plačilo sodne takse za zahtevo za izdajo začasne odredbe, izdan pred odločitvijo o tej zahtevi, preuranjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006627
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 424, 424/1. KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb – pripor - ponovitvena nevarnost – kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet s predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Presoja, ali pravnomočni sklep o odreditvi pripora vsebuje za to fazo postopka dovolj konkretizirane očitke obdolžencema v smeri storitve očitanega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika.
gradbena pogodba – klavzula ključ v roke – cena del - podražitev del – obračun del
Trditve revidentke, da gre za dodatne stroške, ki z Dodatkom niso povezani, niso utemeljene. Pojem podražitev iz 3. točke prvega odstavka 1. člena Dodatka se nanaša na obseg vseh del, ki jih je izvedla tožeča stranka, ter tudi na vsa povišanja cen.
Ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo dejanskega stanja v nasprotju s strani tožeče stranke neprerekanimi trditvami tožene stranke kršilo pravila o dokaznem bremenu (214. člen ZPP)?
Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker glede na prerekano zapadlost terjatve ni obrazložilo odločitve o zakonskih zamudnih obrestih?
Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov?
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - objektivni pogoj izpodbojnosti - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe – konvalidacija - časovne meje izpodbojnosti - legitimacija stečajnega upravitelja - uveljavljanje zahtevkov po členu 636 ZGD-1 - tožba na vrnitev aktivnega premoženja tožene stranke v stečajno maso
Pravnega dejanja oddelitve gospodarske družbe ni mogoče izpodbijati po pravilih o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
Stečajni upravitelj prenosne družbe nima pravice za račun njenih upnikov od oddeljene družbe zahtevati vrnitve vrednosti z delitvenim načrtom njej dodeljenega premoženja, zmanjšanega za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.
V okoliščinah, ko je tožena stranka konkretizirano izpodbijala navedbe tožeče stranke glede škodnega dejanja, splošen opis škodnega dejanja v tožbi ne more zajemati vseh možnih primerov njegovega poteka, ampak le tiste, ki jih je tožeča stranka konkretizirano navedla v nadaljnji pripravljalni vlogi. Ker tožeča stranka okoliščin o nepravilni obremenitvi dvigala s strani delavcev tožene stranke na obali vse do pritožbenega postopka ni (konkretizirano) navajala in v tej smeri tudi ni predlagala dokazov, je sodišče druge stopnje pritožbene navedbe v tej smeri pravilno štelo za prepozne in pravno neupoštevne.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – vročitev vabila na glavno obravnavo
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je bila z opustitvijo pravilne vročitve vabila na (preložen) prvi narok za glavno obravnavo dne 6. 9. 2010, stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
V okviru pravice do kontradiktornega postopka mora biti udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Imeti morajo možnost, da se izjavijo tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Pravica do kontradiktornega postopka se med drugim izraža v pravilnem vročanju vlog udeležencem, ki lahko nanje odgovorijo.
Pri pravnih osebah je lahko zastopanje skupno ali posamično. Kdo je zakoniti zastopnik, je v vsakem posameznem primeru razvidno iz zakona, ki ureja položaj pravnih oseb, in iz sodnega registra, v katerega je pravna oseba vpisana.
Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker je pooblastilo podpisala le članica uprave sama in torej ni podpisano s strani vseh oseb, upravičenih za zastopanje, revizija ni dovoljena.
Revizija se dopusti o vprašanju ali se uporabi določba c) točke prvega odstavka 48. člena Enotnih pravilih za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga (CIM – dodatek B h konvenciji) tudi za obravnavani zahtevek prevoznika zoper pošiljatelja vagonske pošiljke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002067
ZIL-1 člen 47, 121. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
industrijska lastnina – blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – blago v tranzitu – uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu – tranzit blaga – ponaredki – predhodno vprašanje države članice – teritorialni učinek blagovne znamke
Obstoj kršitve pravic industrijske lastnine se presoja po predpisih, ki so veljali v času zatrjevanih kršitvenih ravnanj. V konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da naj bi do kršitvenih ravnanj prišlo pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji.
Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega in ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je SES pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva (njenega) pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v sklepu Up-282/09-10 z dne 24. 11. 2009, predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe SEU zavrnilo.
Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, je namen zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno. To je namen trgovanja. Ker v postopku pred nižjimi sodišči ni bilo ugotovljeno, da bi bila dejanja tožencev, ki jih našteva revidentka, opravljena z namenom trženja blaga oziroma dajanja blaga na trg v tranzitni državi, to je v Republiki Sloveniji, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da kršitev pravic iz blagovne znamke tožeče stranke ni dokazana. Dokler namreč z znamko zavarovano blago ne vstopi na trg, kjer je ta pravica vzpostavljena z registracijo, uporaba znaka v gospodarskem prometu ni podana. Tranzit, ki ne pomeni trženja blaga (v tranzitni državi), tudi ne pomeni uporabe znamke v gospodarskem prometu, ki bi lahko škodovala njenemu imetniku.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4002068
ZPP člen 252, 252/1. ZOR člen 313.
stvarne napake – pravočasno grajanje napak – sporazum o odpravi napak – pripombe k izvedenskemu mnenju – vračunanje izpolnitve
Ker sta stranki sklenili poseben (samostojen) sporazum o odpravi napak, tožeča stranka ne more uspeti s sklicevanjem na to, da opustitev pravočasnega grajanja napak izključuje toženkino upravičenje do znižanja plačila. Posebna zakonska zahteva o pravočasnosti obvestila o napakah (notifikaciji) kot pogoju za perpetuacijo naročnikovih ugovorov, v dani situaciji, ki jo je mogoče opredeliti kot sprejem podjemnikove obveznosti odpraviti napake, namreč ne pride v poštev.
Ravnanje sodišča, ki kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši (ali zahteva njegovih dodatnih pojasnil), zato samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve postopka. Vendar pa se mora sodišče v obrazložitvi sodbe opredeliti do tistih strankinih pripomb na izvedensko mnenje, ki so za odločitev bistvenega pomena, in do njene zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila. Čeprav to niso dokazni predlogi (prvo so dokazni ugovori: drugo pa je izraz pravice stranke, da izvedencu na obravnavi postavlja vprašanja), gre za izraz pravice stranke, da se v postopku izjavi (22. člen Ustave), ki ji odgovarja dolžnost sodišča do opredelitve. Sodišče mora navesti, zakaj pripombe niso utemeljene, ter zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Tako pa ni dolžno postopati, če gre za očitno neutemeljene ali nerelevantne pripombe, ki na odločitev ne morejo vplivati. Enako velja za navedbe. Pravica stranke, da se v postopku izjavi, v takih primerih ni kršena.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 367, 367/4, 384, 384/1, 384/3.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – revizija zoper sklep o odmeri sodne takse
Sodišče druge stopnje z odločitvijo o pritožbi v zvezi z obveznostjo plačila sodne takse ni pravnomočno zaključilo pravdnega postopka med pravdnima strankama, saj ni odločalo o samem predmetu spora, torej o tožbenem zahtevku.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - enoosebna d.o.o. - odškodninska odgovornost poslovodje – tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo – soglasje družbenikov za vložitev tožbe
Pravilno je stališče, da je odločitev družbenikov za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, kakršen je sporni, potrebna tudi takrat, ko se tožba vloži zoper nekdanje poslovodje. Tudi če konflikta interesov zaradi zamenjave poslovodje ni več, namen sporne določbe ostaja - preprečiti tudi sprožitev sodnega postopka brez volje družbenikov, ker to vodi k razkritju zadev družbe, ki so interne narave, in posledično k negativni publiciteti družbe. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
Pogodba se lahko razdre le v razmerju do prodajalca, ki mora v primeru razdrtja pogodbe vrniti kupnino (zmanjšano za koristi). Če prodajalec v primernem roku ni popravil ali zamenjal stvari, je lahko kupec razdrl pogodbo ali znižal ceno in zahteval odškodnino (504. člen ZOR). Proti proizvajalcu pa je imel kupec zahtevo na popravilo ali zamenjavo stvari (prvi odstavek 502. člena ZOR) in na povračilo škode (drugi odstavek 502. člena ZOR).