na dokumentu
Portal TFL
Sodba in sklep III Ips 66/2011 - industrijska lastnina – blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – blago v tranzitu – uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu – tranzit bla...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
17.7.2012
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba in sklep III Ips 66/2011
INTERNA OZNAKA
VS4002067
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
industrijska lastnina – blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – blago v tranzitu – uporaba blagovne znamke v gospodarskem prometu – tranzit blaga – ponaredki – predhodno vprašanje države članice – teritorialni učinek blagovne znamke
PODROČJE VSRS
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
IZREK
Predlog tožeče stranke za postavitev predhodnih vprašanj Sodišču Evropske unije se zavrne.
Revizija se zavrne.
Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka in mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti prvemu, drugemu in tretjemu tožencu pravdne stroške, vsakemu po 2.508,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od
prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
Revizija se zavrne.
Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka in mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti prvemu, drugemu in tretjemu tožencu pravdne stroške, vsakemu po 2.508,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od
prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
JEDRO
Obstoj kršitve pravic industrijske lastnine se presoja po predpisih, ki so veljali v času zatrjevanih kršitvenih ravnanj. V konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da naj bi do kršitvenih ravnanj prišlo pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji.
Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega in ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je SES pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva (njenega) pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v sklepu Up-282/09-10 z dne 24. 11. 2009, predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe SEU zavrnilo.
Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, je namen zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno. To je namen trgovanja. Ker v postopku pred nižjimi sodišči ni bilo ugotovljeno, da bi bila dejanja tožencev, ki jih našteva revidentka, opravljena z namenom trženja blaga oziroma dajanja blaga na trg v tranzitni državi, to je v Republiki Sloveniji, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da kršitev pravic iz blagovne znamke tožeče stranke ni dokazana. Dokler namreč z znamko zavarovano blago ne vstopi na trg, kjer je ta pravica vzpostavljena z registracijo, uporaba znaka v gospodarskem prometu ni podana. Tranzit, ki ne pomeni trženja blaga (v tranzitni državi), tudi ne pomeni uporabe znamke v gospodarskem prometu, ki bi lahko škodovala njenemu imetniku.
Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega in ob upoštevanju intertemporalnih pravil, kot so se izoblikovala v pravu Evropske skupnosti, predvsem v zadevi Ynos kft proti János Varga (C-302/04 z dne 10. 1. 2006), ki se smiselno sklicuje na zadevo Andersson proti Wakeras-Andersson (C-321/97 z dne 15. 6. 1999), konkretno pravila, da »je SES pristojno za razlago Direktive glede njene uporabe v novi državi članici le od dneva (njenega) pristopa k Evropski uniji«, pa tudi ob upoštevanju razlogov Ustavnega sodišča v sklepu Up-282/09-10 z dne 24. 11. 2009, predlog tožeče stranke za pridobitev predhodne odločbe SEU zavrnilo.
Pravno odločilen za opredelitev določenega dejanja kot dejanja, storjenega v gospodarskem prometu, je namen zaradi katerega je bilo to dejanje opravljeno. To je namen trgovanja. Ker v postopku pred nižjimi sodišči ni bilo ugotovljeno, da bi bila dejanja tožencev, ki jih našteva revidentka, opravljena z namenom trženja blaga oziroma dajanja blaga na trg v tranzitni državi, to je v Republiki Sloveniji, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da kršitev pravic iz blagovne znamke tožeče stranke ni dokazana. Dokler namreč z znamko zavarovano blago ne vstopi na trg, kjer je ta pravica vzpostavljena z registracijo, uporaba znaka v gospodarskem prometu ni podana. Tranzit, ki ne pomeni trženja blaga (v tranzitni državi), tudi ne pomeni uporabe znamke v gospodarskem prometu, ki bi lahko škodovala njenemu imetniku.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.