Edino razveza zakonske zveze ima za zakonca lahko takšne posledice, da opravičuje poseg tudi v samostojnost in celovitost poslovnega deleža.
Določbe ZZZDR o skupnem premoženju in njegovi delitvi je treba razumeti tako, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče, zato je tudi pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju in delitvi le-tega treba upoštevati vse premoženje, pridobljeno v zakonski zvezi.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom je dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Pravno razmerje je prejudicialno le, če bi bila odločitev sodišča v primeru, ko to pravno razmerje obstaja, drugačna, kot bi bila v primeru, ko to pravno razmerje ne obstaja.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – postopek na predlog- upravičen predlagatelj
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se lahko pravi le na podlagi predloga tožnika oziroma predlagatelja postopka o pridobitvi pravice, ne pa po uradni dolžnosti.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek – varstvo solastnika – varstvo na celi stvari
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.
Neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki mora biti izkazana v korist posestnika v smislu določbe 1. odstavka 24. člena SPZ, ne predstavlja le tudi navzven izkazanega aktivnega ravnanja posestnika na način, da na stvari, ki jo ima v posesti ali soposesti, nekaj počne, pač pa tudi skrb za stvar, ki je izkazana tudi s tem, da se stvar na podlagi sklenjenih pravnih poslov v skladu z določbami Stanovanjskega zakona vzdržuje in ohranja v obliki kot je bila načrtovana.
Ob upoštevanju določbe 3. odstavka 33. člena SPZ le zakon lahko izključi protipravnost posega.
V motenjski pravdi ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač pa tudi tisti, ki dejanje naroči, ga odobri ali je opravljeno v njegovo korist.
Ob ugotovitvi, da obravnavano dejanje predstavlja nedopusten poseg v dotedanji način soposesti stvari, ne more biti dvoma, da je v obravnavanem primeru podan tako ekonomski kot pravni interes po vzpostavitvi v prejšnje stanje, zato vložene tožbe ni mogoče šteti kot zlorabo pravic.
Dvom sodišča glede dokazljivosti manjkajočih navedb tožeče stranke poleg tega, da je preuranjen, ne izključuje možnosti, da stranka navedbe poda, saj jih v primeru, da jih toženec ne bo prerekal, niti ne bo rabila dokazovati.
dvostransko obvezne pogodbe – podjemna pogodba – obveznost naročnika - obveznost plačila – znižanje plačila zaradi napak dela
Zgolj težave v komunikaciji, ki niso vplivale kvaliteto izvedbe programa, kar je glede na dejavnost tudi logično, ne pomenijo, da tožeča stranka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
prekoračitev obtožbe – sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča – identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja
Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja in vnesene spremembe s strani prvostopenjskega sodišča predstavljajo očitek drugačnega izvršitvenega ravnanja obdolženca in s tem drugačne oblike udeležbe pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki mu s strani tožilstva nikoli ni bilo očitano. Zato taka sprememba opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, z navedbo druge izvršitvene oblike, predstavlja spremembo opisa, ki je v obdolženčevo škodo in ki presega okvir obtožbe, zato ni več podana identiteta med obtožbo in sodbo.
dejanje majhnega pomena – odsotnost škodljivih posledic – neznatna nevarnost dejanja – neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Obdolženec je gojil trinajst sadik konoplje, torej prepovedano drogo, ki jo je vzgajal z namenom, da iz nje pridobi marihuano, kar niso okoliščine, zaradi katerih bi bilo obdolženčevo ravnanje mogoče opredeliti kot dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, tudi če škodljive posledice niso bile povzročene, ker konoplja še ni bila uporabljena kot droga.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dolgotrajno zdravljenje poškodb
Sporna je uporaba materialnega prava, pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi skaženosti. Zdravljenje poškodb, ki jih je utrpel tožnik v nezgodi (povozil ga je viličar) je bilo dolgotrajno, povezano s številnimi nevšečnostmi, ki so tudi vplivale na odmero (višje) odškodnine.
Nizka športna kultura, ne oziraje se na njene protagoniste in oškodovančeva privolitev nista zakonsko priznana razloga, ki bi pri kaznivem dejanju razžalitve po 158. členu KZ izključevala protipravnost obdolženčevega ravnanja.
KZ-1 člen 7, 7/2, 92, 92/5. KZ člen 113, 113/1, 113/1-5, 115, 115/5.
zastaranje izvršitve denarne kazni
Za izvršitev denarne kazni je za obsojenca milejši KZ-1 kot KZ, ker predvideva krajši zastaralni rok.
Primeri iz 2. odstavka 48. člena KZ-1, 2. odst. 71. člena KZ-1, 3. odst. 72. člena KZ-1, ko zastaranje ne teče, se ne nanašajo na izvršitev denarne kazni, temveč na kazen zapora in varnostne ukrepe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0020963
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 32, 32/7, 371, 371/2. URS člen 29, 29-3.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - fakultativnost združitve postopka
Smisel združitve in izločitve postopka ni v iskanju čimboljšega obdolženčevega položaja, temveč v lažji, hitrejši, skratka bolj učinkoviti izvedbi kazenskega postopka.
Določbe 2. odstavka 276. člena ZKP ni moč razlagati na način, da je smiselnost oz. potrebnost naloženega postopanja okrožnemu državnemu tožilcu v zvezi z obtožbo, dopustno prepustiti odločitvi okrožnega državnega tožilstva. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da senat v primeru, če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku, ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico, da se opažene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oz. opravi.
Ker je bil glede na odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 17.3.2009 državni tožilec dolžan zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, če se je sam s tako odločitvijo strinjal ali ne, in ker tega ni storil niti v določenem roku niti kasneje, je odločitev o zavrženju obtožbe zoper obdolženca povsem pravilna, na take posledice pa je bilo tožilstvo po sklepu z dne 17.3.2009 tudi izrecno opozorjeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker tožnici ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker naj bi na potnih nalogih neupravičeno prikazovala poti na delo in z dela, čeprav je te poti že dobila povrnjene v okviru povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela. Soglasje direktorja, da na tak način „kompenzira“ izpadlo simulacijo, izključuje protipravnost njenega ravnanja oziroma izključuje kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je vse navedeno ustrezno ugotovilo in obrazložilo, zato sodišče druge stopnje povzema pravilne dejanske razloge o obsegu nepremoženjske škode vsakega od tožnikov, pri tem pa ocenjuje, da pravilna uporaba materialnega prava iz člena 179 OZ, kar zajema tudi splošna načela odškodninskega prava in primerljivo sodno prakso, narekuje zvišanje prisojene odškodnine vsakemu od tožnikov.
Edine navedbe v zvezi z zatrjevanim večjim solastninskim deležem na nepremičnini so, da mu ta gre, ker je plačal za stanovanje večji del kupnine. Nasprotni udeleženec ni navedel niti koliko naj bi njegov večji delež znašal, po drugi strani pa trditev, da je plačal v primerjavi z ostalima udeležencema postopka večji delež kupnine, sama po sebi ne more pripeljati do višjega solastninskega deleža, kot je bil določen v pogodbi. Sodišče zato na podlagi dosedanjih navedb udeležencev ni imelo podlage za prekinitev postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023168
KZ člen 169, 170, 171, 172. ¸ ZKP člen 434, 434/1.
obvezne sestavine zasebne tožbe – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Čeprav iz dopolnjene zasebne tožbe ne izhajajo konkretni opisi posamičnih kaznivih dejanj v jasnem in preglednem izreku, tudi tako in dosedaj podan opis kaznivih dejanj, zadošča še sprejemljivim kriterijem za oceno sklepčnosti zasebne tožbe, pri čemer sodišče na pravno opredelitev niti ni vezano. Razen tega pa je, glede na izveden dokazni postopek in v primeru ugotovitve, da ne gre za posamično kaznivo dejanje prav določene pravne opredelitve, dolžno presoditi, če gre za izpolnjene elemente dejanskega stanja kakšnega drugega dejanja iz navedenega sklopa kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Ker določba 169. člena KZ glede kaznivega dejanja razžalitve zasebnemu tožilcu ne nalaga opredelitve negativne vrednostne sodbe že v opisu dejanja, pač pa se o tej, glede na zapis v opisu tega kaznivega dejanja, sklepa, in ker tudi določbe 170. do 172. člena KZ ne narekujejo, da je že v opisih teh kaznivih dejanj opredeljeno, kdo in kdaj je za obdolženčeve izjave, ki naj bi posegale v čast in dobro ime zasebnega tožilca, izvedel, je potrebno pritožniku pritrditi, da je zasebno tožbo popravil oziroma dopolnil na način, da je ta sposobna za obravnavo.
nedovoljena proizvodnja in promet orožja in eksploziva - hramba orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen
Osumljenemu je naslovljen očitek hrambe velike količine strelnega orožja, katerega promet posameznikom ni dovoljen (ne pa le omejen), saj se nanaša na orožje, ki je razvrščeno v 3. točko kategorije A 1. odstavka 3. člena ZOro v zvezi s 1. točko 2. odstavka istega člena (orožje, prikrito v druge predmete), zato se prvostopenjsko sodišče nepravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/07 z dne 8.1.2009, iz katere izhaja, da je bil 1. odstavek 310. člena KZ v delu, ki se nanaša na izvršitev kaznivega dejanja storjenega s "protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen", v neskladju z ustavo, ker se navedena odločba ne nanaša na tisto kategorijo orožja, kot je očitano osumljencu.