namenska raba zemljišča – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – vknjižba lastninske pravice
Glede na določilo 1. odstavka 14. člena ZSKZ je potrebno namensko rabo nepremičnin in s tem posledično izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice ugotavljati na dan uveljavitve zakona, torej na dan 11. 3. 1993, ko postanejo v skladu z navedenim zakonskim določilom kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi last Republike Slovenije oziroma občin.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je praviloma krivdna.
Stranke so tiste, ki skozi svoje navedbe determinirajo obseg in potek postopka in le v ugotavljanju zatrjevanih dejstev je lahko usmerjeno težišče postopka. Tožnik je zatrjeval, da toženka ni ustrezno zavarovala oziroma označila jarka ob robu smučišča, ne pa ovinka v levo, niti da bi bil oster ovinek vzrok njegovega padca. S tem, ko je odločitev oprlo na takšna (nezatrjevana) dejstva, je sodišče kršilo razpravno načelo.
ZMZPP določa, da toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine (1. točka 1. odstavka 91. člena). 2. odstavek navedenega člena pa določa, da če nastane dvom o tem, ali so državljani Republike Slovenije po 1. točki 1. odstavka tega člena dolžni dati varščino v državi, katere državljan je tožnik, da pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Pri presoji veljavnosti obličnostno pomanjkljive pogodbe je sicer res možno upoštevati načelo realizacije pogodbe, ki pa je omejeno z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.
O realizaciji pogodbe je mogoče govoriti v primeru, ko pogodbene stranke izpolnijo svoje obveznosti oziroma jih izpolnijo vsaj v bistvenih in pomembnih delih, zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje, ali je bila kupnina plačana ali ne, za odločitev nepomembna.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055703
OZ člen 369, 369/3.
odgovornost za stvarne napake – stvarne napake - jamčevanje za napake - pomanjkljiva trditvena podlaga – narava napake – pravočasnost grajanja – poziv na odpravo napake – opredelitev sodišča do dokazov
Samo dejstvo izročitve pa še ne pomeni, da je bilo delo opravljeno brez napak oz. da naročnik (tožena stranka) slednjih ni uveljavljal v okviru jamčevalnih ugovorov. Naročnik ima namreč v primeru nepravilne izpolnitve možnost, da prevzame izpolnitev (posel z napakami) in uveljavlja zahtevke na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, /1-3c, 63, 63/1, 74, 81. ZUP člen 6, 6/1,6/2, 16, 16/2. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/4, 43. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 10.
Zoisova štipendija – vstopni pogoji
Ker Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, veljaven za šolsko leto 2008/2009, ni določil meril, na podlagi katerih se med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za to šolsko leto, izberejo prejemniki štipendije in s tem določijo vstopni pogoji, za kar je sicer imel pooblastilo v zakonu, se Zoisova štipendija za navedeno šolsko leto dodeli tistim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZŠTip. Tožnica, ki je v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,79, je izpolnila pogoj povprečne ocene 4, 5 iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip.
pogodbena obrestna mera - obrestna mera, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled
V času, ko je bila vložena tožba v zadevi V Pg 107/2002, in tudi v času, ko je bilo v tej zadevi odločeno, so bili EUR v Republiki Sloveniji tuja valuta. Od obveznosti v tuji valuti pa tedaj ni bilo mogoče prisoditi zakonskih zamudnih obresti, temveč je bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, po analogiji z določbo člena 399/3 in 1 ZOR, v primeru, da je tožeča stranka zahtevek postavila v tuji valuti, treba prisoditi zamudne obresti v višini obresti z obrestno mero, ki jo je banka v kraju izpolnitve priznavala za devizne vloge na vpogled. Obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za denarne terjatve, zavarovane z devizno klavzulo, pa ni smela presegati prej navedene obrestne mere v konkretni tuji valuti.
V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Res je večinska sodna praksa drugačna, saj dopušča tožnikom, da v tovrstnih sporih uveljavljajo tudi ugotovitvene dele tožbenih zahtevkov, vendar pa nikoli kot samostojne zahtevke, temveč zgolj v povezavi z restitucijskimi in prepovednimi zahtevki.
Ob trditvi, da je drugo oviro postavil nekdo od tožencev, drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz tožbenih trditev ne izhaja utemeljenost restitucijskega in prepovednega dela tožbenega zahtevka proti tožencem. Tožba nato sicer ni dosledna, saj tožeča stranka v III. točki tožbe v nadaljevanju svojih trditev tudi navaja, da „so postavili tri pokonci položene vrtne betonske plošče in dva dela cestnega robnika“, pri čemer pa ni pojasnjeno, koga ima tožeča stranka v mislih, ko govori o postavljanju druge ovire. Kljub nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe v tem delu niti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – vzročna zveza – dokazno breme
Tožnik ni dokazal, da obstaja vzročna zveza med zdrsom s stopnic gradbenega stroja in nastalo škodo, zato odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zemljiškoknjižni lastnik – izvršljivost začasne odredbe
Začasna odredba, s katero se dolžniku prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnine ali stvarnih pravic, zgolj zaradi dejstva, ker dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bo imela publicitetnega učinka nasproti tretjim, bo dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku.
izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje
Pri presoji prošnje oškodovanca za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 61.a člena ZKP ni pravilno stališče, da se strogo presojajo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka glavne obravnave, zlasti, če oškodovanec zaradi gostote prometa pristopi na narok le s 17 minutno zamudo, ampak predvsem, ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, pa tudi ali je bil oškodovanec kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.
Neskladnost Zakona o tujcih je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999 in je po oceni pritožbenega sodišča tožnik vsaj takrat zvedel za protipravnost ravnanja tožene stranke in je pravilno stališče, da je že takrat začel teči zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057441
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 356.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank – odločilni vzroki za sklenitev pogodbe – temeljna načela obligacijskega prava - obrazložitev odločbe
Kadar je vsebina sporazuma med strankama sporna, njegovo besedilo pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je bila s sporazumom dogovorjena toženkina dolžnost, da plača odškodnino, je potrebno ugotoviti skupen namen pogodbenih strank in odločilne vzroke, ki so ju vodili k sklenitvi sporazuma, ob tem pa besedilo razlagati tako, da ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
ugovor tretjega – nasprotovanje ugovoru tretjega – odškodninska odgovornost upnika zaradi nasprotovanja ugovoru tretjega - protipravnost
Uporaba pravic oz. pravnih sredstev, ki jih predvideva zakon, sama po sebi ni protipravna. Upnik bi zato, ker je ugovoru tretjega v izvršilnem postopku nasprotoval, odškodninsko odgovarjal, če bi bilo v njegovem nasprotovanju ugovoru tretjega kaj protipravnega oz. če bi bilo njegovo ravnanje v nasprotju z vestnostjo in poštenjem ali če bi svojo pravico zlorabil.
Zavarovanec mora obvestiti policijo o prometni nesreči skladno z pogodbeno
določbo zavarovanja AO-plus, ki zahteva obvestitev policije o prometni nesreči v primeru utrpelih telesnih poškodb, za katere je odgovoren zavarovanec, ker sicer izgubi zavarovalne pravice.
Taka pogodbena določba je povsem logična in razumljiva, saj zavarovalnica nima objektivnih možnosti dokazovati alkoholiziranosti zavarovanca v času prometne nesreče. Poleg tega za to ugotavljanje veljajo posebna pravila stroke, preiskava pa je tudi časovno omejena. Zato je zavarovancu s pogodbo naloženo tako ravnanje, da omogoči preiskavo oziroma možnost ugotavljanja alkoholiziranosti. V to ravnanje spada tudi dolžnost o obvestitvi policije, ki lahko nato na predpisan način ugotovi, ali ima voznik v organizmu alkohol.
terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.