ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 204, 204/2, 206.
davčni inšpekcijski postopek - predlog o zavarovanju dokazov - vmesni procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - molk organa
Sklep o zavarovanju dokazov oziroma sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje dokazov (206. člen ZUP v povezavi z 204. členom ZUP), je, kot je tudi to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, zgolj vmesni procesni akt o tožnikovi vlogi za zavarovanje dokazov v postopku odločanja o izdaji dokončnega upravnega akta (o glavni stvari) v postopku davčno inšpekcijskega nadzora, in torej ni upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj se z njim ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika oziroma z njim ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, kot to v pritožbi zmotno zatrjuje tožnik, temveč bo to odločba, s katero bo odločeno o morebitni tožnikovi davčni obveznosti.
davčni inšpekcijski postopek - predlog za zavarovanje dokazov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vmesni procesni akt
Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje na dejstvo, da je zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje, dovoljena pritožba (drugi odstavek 206. člena ZUP), saj to dejstvo na dopustnost upravnega spora po prvem odstavku 2. člena oziroma po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 ne vpliva (primerjaj sklep VS RS I Up 250/2009), temveč je za dopustnost upravnega spora oziroma sodnega varstva odločilna vsebina upravnega akta.
ZDavP-2 člen 88, 90. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZPP člen 371, 371/2. URS člen 2, 14, 22, 158.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijske presoje - davek na dodano vrednost - naknadna sprememba prakse SEU - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva - pojem očitne napake - kršitev materialnega prava kot neupoštevni izpodbojni razlog – učinkovanje sodb SEU na pravnomočno končane upravne zadeve
Pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 se ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno.
ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174, 174/1, 174/2, 174/4, 174/5. ZUS-1 člen 94, 94/1. URS člen 23.
dovoljena revizija - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - predhodno vprašanje - neobstoj izvršilnega naslova - dopustnost davčne izvršbe z rubežem terjatve - pravica do sodnega varstva - kršitev Ustave - ugoditev reviziji
Odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova, zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopa v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika.
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme
Davčni zavezanec, ki je pridobil večje premoženje, ki ne izvira iz dohodkov, ki jih je prijavil davčnim organom, se je torej moral in mogel zavedati, da bo takšna pridobitev lahko imela učinke tudi na davčnem področju in da bosta izvor in čas pridobitve dohodkov oziroma premoženja lahko v prihodnosti predmet dokazovanja.
Po presoji Vrhovnega sodišča so pristojnosti davčnega organa za zasledovanje enakomerne obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasledovanje javnega interesa po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov primerne in ne posegajo nesorazmerno v položaj in pravice davčnih zavezancev. S tem je zagotovljeno sorazmerje (a fair balance) med javnim in zasebnim interesom.
Postopek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ni kaznovalne narave. Zgolj to, da se predmetni postopek vodi zaradi okoliščin, ki jih povzroči davčni zavezanec, ker ne prijavi dohodkov, še ne pomeni, da gre za postopek, primerljiv kazenskemu.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 83, 83/2. ZDDV-1 člen 62, 67, 67/2.
dovoljena revizija - vrednost spora - davek na dodano vrednost - rok za uveljavljanje odbitka DDV
Prekluzivni rok za uveljavljanje pravice do odbitka DDV ni v nasprotju s pravom Evropske unije. Razlogi, s katerimi revident pojasnjuje, zakaj je odbitek vstopnega DDV za leti 2009 in 2010 uveljavljal šele decembra 2012, torej več kot tri leta oziroma več kot dve leti po pridobitvi pravice do odbitka DDV, pa ne utemeljujejo neprimernosti dolžine predpisanega roka.
ZDoh-1 člen 15, 15/4, 16, 16/9, 105. ZVKSES člen 15, 15/3. ZDavP-2 člen 76, 76/2. ZUP člen 9. OZ člen 468. ZUS-1 člen 48, 48/3, 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - dohodnina - obnova postopka - drugi dohodki - dohodek v naravi - obrutenje - obstoj terjatve - odpis terjatve - odpust dolga - stvarne napake na stanovanju - vrstni red uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - pravica do izjave - seznanitev s celotnim procesnim gradivom - dokazno breme - neizvedba glavne obravnave - bistvene kršitve določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava - predhodno vprašanje
Revident ni prejel dohodka v naravi, ampak dohodek v denarju. Oproščen je bil namreč plačila določenega denarnega zneska za nakup stanovanja.
Za zaključek, da je davčni zavezanec z oprostitvijo plačila obroka kupnine za nakup stanovanja prejel obdavčljiv dohodek, mora biti v postopku brez dvoma ugotovljeno, da terjatev na plačilo kupnine ne obstaja (več) oziroma da je terjatev prenehala. Enostranski odpis obveznosti v poslovnih knjigah ene stranke, ne da bi bilo za to izkazano soglasje nasprotne stranke, za pravni zaključek, da terjatev ne obstaja več, ne zadostuje.
Z vidika davčnega prava je bistveno, ali revident utemeljeno ni plačal drugega obroka, kar je glede na revidentove ugovore odvisno od obstoja stvarnih napak na nepremičnini in s tem utemeljenosti znižanja plačila pogodbeno dogovorjene kupnine.
URS člen 22, 147. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 73, 74, 74/2, 74/3, 74/4, 77, 96, 99, 99/1, 99/2. ZDoh člen 15, 15/1-1, 15/1-4. ZDoh-1 člen 23, 27, 27/2-8, 30, 30/4. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZUP člen 10, 164, 164/2. ZUS-1 člen 20, 20/2, 93.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic
Za davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je
bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo
prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva.
Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi delniških opcij, po presoji Vrhovnega sodišča neugodna davčna obravnava revidentke ne bi pomenila kršitve pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, kot ju opredeljuje PDEU.
Revidentkin predlog za zaslišanje štirih opcijskih upravičencev, lastnikov nizozemske družbe, ni niti očitno neprimeren niti nepotreben, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s tem, ko se ni opredelilo do tožbenih navedb glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem navedenih prič, temveč se je zgolj sklicevalo na obrazložitvi davčnih organov, ki neizvedbe primernega in potencialno relevantnega dokaza nista obrazložila z ustavno dopustnimi razlogi, storilo kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - predlog za obnovo postopka - dopolnitev nepopolne vloge - pravočasnost predloga za obnovo postopka - presoja pravilnosti upravnega postopka
Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja in odstopa od sodne prakse. Vendar po presoji Vrhovnega sodišča z vprašanjem, ki se nanaša zgolj na uporabo davčnega upravnega postopka („Ali je upravni organ ob prejemu predloga za obnovo postopka po 267. členu ZUP dolžan pozvati prava neuko stranko na dopolnitev nepopolne vloge skladno s 67. členom ZUP in ji postaviti rok za dopolnitev vloge?“), uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti. Iz tega domnevno izvirajoče kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1 pri odločanju sodišča prve stopnje pa revident ni ustrezno utemeljil.
Ob tem Vrhovno sodišče tudi sicer dodaja, da iz Zakona o davčnem postopku ter Zakona o splošnem upravnem postopku jasno izhaja obveznost, da stranka pri uveljavljanju izrednih pravnih sredstev izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o obnovi postopka in da izostanek navedbe dokazov glede utemeljevanja pravočasnosti kot procesne predpostavke ne pomeni formalne nepopolnosti vloge, glede katere bi bilo stranko treba pozivati na njeno dopolnitev (67. člen ZUP).
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77. ZPP člen 286b.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - dokazno breme - uveljavljanje procesnih kršitev
V upravnem sporu se na podlagi 22. člena ZUS-1 glede procesnih vprašanj, ki niso urejena z ZUS-1, primerno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V skladu s prvim odstavkom
286.b
člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni navedla.
V skladu z načelom materialne resnice mora zavezanec svoje trditve dokazati s stopnjo gotovosti. V 41. členu ZDavP-2 je sicer določeno, da morajo fizične osebe dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se davčna obveznost nanaša, vendar pa mora davčni zavezanec davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo.
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Glede poslov, s katerimi revident v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2, dokazuje, da je davčna osnova nižja (npr. da je imel prihranke), pa je dokazno breme na njem. Od njega se zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere dokaže s stopnjo gotovosti. Načelo ugotavljanja materialne resnice (5. člen ZDavP-2) ne pomeni prevalitve dokaznega bremena z zavezanca na davčni organ.
dovoljenost revizije - vrednost spora ne presega mejne vrednosti - neupoštevanje obresti pri določitvi vrednosti spora
Vrhovno sodišče v obravnavnem primeru pojasnjuje zgolj to, da vrednostni razlog za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, ker je bilo revidentki s prvostopenjsko odmerno odločbo, ob upoštevanju odločbe drugostopenjskega davčnega organa, odmerjeno 18.566,73 EUR davka, kar je manj od mejnega zneska 20.000 EU za dovolitev revizije po navedeni določbi, znesek odmerjenih obresti pa se pri določitvi vrednosti spora ne upošteva.
davki - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - odprava posledic žleda - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
Za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne gre, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno.
Zakonsko besedilo 27. člena ZUOPŽ je jasno. Že naslov tega člena (posebnosti pri ugotavljanju katastrskega dohodka ali določanju davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti) namreč pove, da se ta člen ne nanaša na odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ampak se nanaša zgolj na ugotavljanje katastrskega dohodka in znižanje davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.
dovoljena revizija - davčna izvršba - ugovor prenehanja dolga - izjava zavezanca za davek, ki je upravičen do vračila davka - vračilo davka tretji osebi - pobotna izjava - diskrecija davčnega organa
Izjavo po petem odstavku 97. člena ZDavP-2 lahko poda le zavezanec za davek, ki je upravičen do vračila davka, in to le v postopku, v katerem se odloča o njegovi pravici do vračila davka. Do presoje pravilnosti (diskrecijskega) ravnanja davčnega organa po petem odstavku 97. člena ZDavP-2 bi tako lahko prišlo le v postopku vračila davka po 97. členu ZDavP-2 in ne v postopku davčne izvršbe, kot je obravnavani.
Ker revidentka do izdaje sklepa o davčni izvršbi davčnega dolga iz naslova DDV kljub zapadlosti ni poravnala (ne na podlagi izjave družbe, ki ni bila upoštevana, niti kako drugače), je imel davčni organ podlago za ukrepanje v skladu s 143. in 145. členom ZDavP-2.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - izbris družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - prevzem obveznosti družbe - solidarna odgovornost družbenikov - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno.
Revident s pavšalnimi navedbami o hudih posledicah, ki naj bi jih zanj imela neupravičena naložitev plačila davčnega dolga, izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazal.
dovoljena revizija državnega pravobranilstva - davčna izvršba - prisilna poravnava - obveznost nastala po začetku prisilne poravnave
Določbo 131. člena ZFPPIPP je treba razlagati tako, da od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja kot pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave ni nobene izjeme. Položaji iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, za katere se prepoved začetka novega postopka izvršbe oziroma zavarovanja ne uporablja, pa lahko nastanejo samo v stečajnem postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 64, 64/1-4, 94, 94/1. ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 72, 72/1. URS člen 3a, 3a/3. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 45.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijskega preizkusa na konkretno pravno vprašanje (glede katerega je revizija dovoljena) - davek na dodano vrednost - davčna obveznost, nastala na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov - davčna osnova - znesek davka vključen v znesku kupnine - preračunana davčna stopnja - sodna praksa SEU
Revizijsko sodišče je preizkus izpodbijane sodbe omejilo na revizijske razloge in na rešitev pravnega vprašanja, zaradi katerega je revizijo dovolilo po drugem odstavku 83. člena ZUS-1.
Ker v zadevi ni bilo ugotovljeno, da sta se stranki transakcije kaj dogovorili glede DDV, je treba določbo 36. člena ZDDV-1 razlagati tako, da je v znesku, ki predstavlja plačilo za dobavo, DDV že vključen, kar pomeni, da je treba znesek DDV odmeriti po preračunani stopnji.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1. ZDavP-2 člen 90, 90/1, 125, 125/4.
dovoljenost revizije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - nekonkretiziranost razlogov za dovoljenost
Vrhovno sodišče v obravnavnem primeru pojasnjuje zgolj to, da revizija iz vrednostnega razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, saj se glede na dikcijo te določbe vrednost spora upošteva le, če gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti. Ker s sklepom, ki ga revidentka izpodbija v tem upravnem sporu, ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti, ki je izražena v denarni vrednosti, revidentkino navajanje vrednosti spora ni relevantno. Glede izpolnjevanja drugih pogojev za dovoljenost revizije, to je iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pa revidentka sploh ni ničesar navedla.
dovoljena revizija - dohodnina - vezanost na revizijske razloge - predmet revizijskega preizkusa - pravilnost in zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje - uveljavljanje revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka
Predmet revizijskega preizkusa je pravilnost in zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, zoper katero je revizija vložena. V revizijskem preizkusu je Vrhovno sodišče vezano na zahtevo revidenta in od vsebine zahteve je odvisen tudi obseg revizijskega preizkusa.
Revident je v reviziji kot revizijski razlog navajal izključno zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer navaja, zakaj se mora po njegovem mnenju dohodek po 81. do 92. členu Zakona o dohodnini in 74. členu ZDDPO-2 opredeliti kot obresti in ne kot dividende. Sodišču prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka ne očita. Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje sploh ni vsebinsko, glede na določbe zgoraj navedenih zakonov, presojalo, ali so bile revidentu izplačane dividende ali obresti oziroma kako je treba opredeliti dohodek, ki ga je revident prejel.
ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/1, 75, 75/2, 83, 83/2-1, 85, 85/1, 93, 93/1. ZDavP-2 člen 133, 133/3, 141, 141/3. URS člen 22.
dovoljena revizija - vrednost spora - preprodaja rabljenih vozil - davek na dodano vrednost - davek od dohodka iz dejavnosti - sporno dejansko stanje - neopravljena glavna obravnava - pogoji za zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena
Po mnenju revizijskega sodišča iz razlogov za zavrnitev izvedbe dokazov izhaja, da je sodišče prve stopnje vnaprej predvidevalo, kakšen bi bil rezultat izvedbe predlaganih dokazov. Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva le, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev: izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako (tako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 1639/2010 z dne 9. 1. 2014). Ker svoje vnaprejšnje dokazne ocene sodišče prve stopnje tako ni utemeljilo, prav tako pa ni navedlo kakšnih drugih sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, je kršilo revidentovo pravico do izvedbe glavne obravnave iz drugega odstavka 51. člena ZUS-1 oziroma njegovo pravico do izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave RS.
Revizijo, ki jo je v revidentovem imenu vložila njegova pooblaščenka, bi bilo mogoče šteti za pravočasno le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njeni očitni pomoti. Očitna pomota se namreč lahko pripeti vsakomur, celo pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi.
Ker je revizija v obravnavani zadevi na pristojno sodišče prispela po poteku roka za vložitev revizije, njene vložitve na nepristojno sodišče pa glede na navedeno ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, jo je sodnica poročevalka Vrhovnega sodišča na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrgla.